Komaj se je značilo, se je krčmar Elija zaklenil v kapelico. Od stropa je visel srebrn lestenec, na njem pa je bilo do trideset sveč; vse je Elija prižgal.
Ko je bilo v izbi svetlo, kakor pod samim soncem, je legel Elija na mehki divan in si je točil in je pil, dokler mu roka ni omahnila.