Hiša je stala na malo vzvišenem porobku, obrnjena z licem proti jugu, in ves dan je sonce sijalo pred kamnitni prag. Na levo si gledal v tesno dolino, obrobljeno z gosto zaraslimi gorami, po kateri se je vila bela velika cesta in z njo vštric tekel srebrn potok; na desno je zazrlo oko široko ravan proti Mengšu in v ozadju sive Kamniške in koroške planine. Po sadnem drevju krog hiše so skakali in peli ščinkavci in strnadi, spodaj pa nad gosto, temnozeleno travo letali so pisani metulji.