solza (996)

zgodovino medicine sem študiral, na izpitu kot	solza	čista desetka.V stanju, y kakršnem so ga pripeljali	A
krvavi denar vojnega časa, denar iz krvi in	solza.	NEŽA Ta ima ravno tak kredit kakor najbolj	A
Dá mu roko. FERTINC: Blagoslovljena	solza,	kdor jo imá! VOGRIN se je smejal v ozadju	A
prišlo to razsvetljenje, da ni bilo treba šele	solza	in bridkosti.Kajti kjer molči zakrknjena pamet	A
To si ti, pozdrav iz trpljenja! Komaj da je	solza	posušena ... Hvastja iz ozadja, culo v	A
Ali izgubljen ni noben samoten vzdih, tudi	solza	slabotnega ni izgubljena.S trpljenjem in s smrtjo	A
Vrt prostran bo tam, v soncu šumeč; nič več	solza,	nič več trpljenja; ne več hrepenenja nas bolnikov	A
je lépo lice; Jad nobeden srca ne pretresa,	Solza	vam ne kane iz očesa. A gorjé mu, kdor od dóma	A
Skrb vam níkdar srca ne pretrésa.	Solza	vam ne kane iz očesa. A gorjé mu, kdor od dóma	A
korak mi več ne more, zdaj žgi, spomin, zdaj	solza	padaj! Zdaj črtaj, čas nemili, gube mrakotne	A
našega vročega znoja, jezero naših prelitih	solza!	Ob sestanku (A. U.)	A
kjer tožna vrba zeleni, povedi me, stopinja!	Solza	pred svetom me je sram, izjokam naj si torej	A
Izjokam naj se gorko tam!	Solza	pred svetom me je sram, pred Bogom ni mi treba	A
ljubezni, ki svet jo samó po imenu pozna. Usahni	solza!	‒ Blagor ti, oče!	A
Jaz potnik sem še, a ti si doma. Usahni	solza!	Ali pa teci!	A
O Bog! SolzČ te prosim, le	solza,	da gorko se izjokam kakor dete na razvaline	A
stran 47 . / Preroški angel Ko smrtna že	solza	sili v oko, bolniku na trudno ležišče nevidnega	A
in minila so leta, usahnil je vir hrepenečih	solza.	Od kraja sva si dopisávala vneta, a zlagoma	A
bi, Katinka, umrla, oko mi zalije kar potok	solza,	še tožba ne more iz grla. Pa saj ti, Katinka	A
truden nasloni. »O, drago moje človeško srcé,	solza,	solza za resnico ne roni!« Posveti mu v moker	A
nasloni. »O, drago moje človeško srcé, solza,	solza	za resnico ne roni!« Posveti mu v moker kot	A
pot edina marsikdaj ‒ v samote kot, in gorka	solza	rane marsiktere bolj nego vir besed hladilno	A
nebo grem ven. Tu... tam... se utrne zvezdica kot	solza	iz oči... O krasni ljubezni šepečejo bleščeči	A
pesmice žalobne v sivo brado, v velo lice grenka	solza	se mu vtrne: »Dosti živel sem na sveti, dosti	A
drhtela v presladki združitvi? In - je li tiha	solza	na bledi obrazek pritekla, kadàr so njena usta	A
godec domú. Na pragu deklica lepa stoji, in	solza	za solzo ji káplja ′z oči. “O, deklica! rosna	A
obraz lepote zaželene. V samoti iz oči mi	solza	lije, zatorej pesmi tebi v čast zložene iz krajov	A
jutri, kaj za tó, -- vzeti je treba slovó.	Solza	ostani, ostani v očéh; téci mi v žalostnih	A
dom očetni. Potnik trudni jo pozdravi,	solza	mu na licu sveti. ”Srce moje, revno srce	A
noč, v objeme vrè ljubezni moč. Okó nji	solza	porosí, in tiho njemu govorí: - - ”Ko	A
noči, sam, otožen v svoji temni koči? Vroča	solza	mu na lice kane, krvavé mu spet nekdanje	A
le ljubezen bolj močnó si vnela.“ Vroča	solza	mu na lice kane, krvavé mu težke srčne rane	A
teží, da očij nikdár ji jasnih grenka	solza	ne skalí. Sám ne bal bi se nesreče, srčno	A
lepo lice je zakrilo, na zemljo pa za solzo	solza	pada. Kakó se ne bi solnce žalostilo:	A
In glavó na belo roko naslonila je;	solza	se v očescu plavem zasvetila je ... ”Kaj	A
In pomisli: ko je ležal, niti ena gorka	solza	ni mi padla na obraz ... Hladni, mračni	A
/ Nobena ustna niso se zgenila, nobena	solza	ni oči rosila; nad zemljo poljsko plavala	A
In glavó na belo róko naslonila je;	solza	se v očescu plavem zasvetila je ...	A
čez mesec dni pod zemljo; a nì ena gorka	solza	ni mu groba orosila ... Hladni, mračni	A
prestane, ko iz očesa mrklega trpljenja zadnja	solza	kane. Ah, v onih mrzlih mi rokah ohladil vroči	A
znanim monogramom v nje drhteči roki - za solzo	solza	in za pejsažem nov pejsaž trpko minulega - spominjanje	A
naročja, preperelo oko v jelkinem trebuhu.	Solza?	Ah, kaj še, le mrzla sled odtekanja, beg v spremembo	A
zagledala si sólzo, Ter si vprašala me plahó: „Kaj	solza,	dragi! ta pomeni, Ki bistro ti oko kalí? Kaj	A
latí gredó, Kaj žalost mi sercé zaliva, Zaliva	solza	mi okó? Škerjanec, čuj! nad tabo poje, Vesel	A
versta je minila, . / . / stran 37 . / Kar ni mi	solza	lic močila, Dasì sem toliko prestal! Preživel	A
dvignimo in si zgradimo svet brez vojsk in brez	solza!	« Tamkaj daleč, tam na vzhodu, tamkaj teče rdeča	A
Sama... Mnogokrat je lice	solza	porosila, a me ni prijazna roka tolažila. Šli	A
solzi ob sveži se gomili! Meni iz očesa grenka	solza	sili. Čez dobrave mrzel, mrzel dih zaveje: Spomenik	A
prsa boš šopek mi nageljnov rdečih in belih, ki	solza	iz tvojih oči jim rosila cvetoči bo kelih...	A
hrepenenja kipeče mladosti, samotne trenutke	solza	in bridkosti in vse neizpolnjene upe in sanje	A
srebrne, pesem studenčka nesó do neba meni pa	solza	v očeh se utrne, kadar odmeva moj spev prek	A
daljave topel si poslal pozdrav, tih kot drobna	solza,	ki je iz oči privrela, sladek kot cvetlica,	A
vprašujem. Ko misliš na prihodnje dni, se	solza	ti v oči prikrade in nemo ustnica drhti: Mar	A
klije, Veselje ljudsko njemu v óku sije, In tuja	solza	mu meči srcé! KUPA ŽIVLJENJA Pod tabo pekèl	A
srce, ko cerkve spominjam se vrhu goré, kaj	solza	v oko mi prihaja?...	A
vrhu višin? Kaj tožnost srce mi pokriva, kaj	solza	oko mi zaliva? ... SRCE SIROTA Osamelo, zapuščeno	A
trpiš! V tej boli tožna in počasna, ogromna	solza	se mi zdiš, a še kot solza ‒ krasna! Krasnà	A
počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot	solza	‒ krasna! Krasnà si, bistra hči planin, brdkà	A
časa: »Gorjé ti, gorjé, brezdušni krvnik, ki	solza	sirot srcá ti ne gane, pravičen nad tabo bedi	A
skor jo pritisnila, pa si ni upala roka mojà.	Solza	je padala, lice namakala, nisi je videla, lite	A
umirali; jokali smo; zaman. Zdaj so te oči brez	solza,	besede kot mrtvi slapovi... naša mladost zavožena	A
Pel je, kako so gozdički zeleni, glej, pa se	solza	v očeh mu zasveti, pel je o smrti, ljubezni	A
spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih	solza.	Oh, kol′kokrat poljubovala si ti me, preljubo	A
mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja	solza	plava, srce moje le ječi. Bod′ moja, bod′ moja	A
zjutraj, ko ji dan posveti v njene rosne oči, njih	solza	z mehkih kril svilenih metuljev hlapi. GOZD	A
poskrbi! V objokovanju in brez koprnin goduje	solza	naših posmrtnin. Goduje solza naših posmrtnin	A
naših posmrtnin. . / . / stran 141 . / Goduje	solza	naših posmrtnin. Iz zibke zre planinski, gorski	A
Boj Kadar se jaz spoprimem s hudičem, tedaj	solza	požira samo sebe in duša koplje sama po sebi	A
nenadoma se vzdigne, iz suhih oči se ji prikaže	solza...	»Sploh ga ne vzamem...	A
obhaja. Pomirjen je, le tu in tam se mu potoči	solza	iz oči, ustne mu šepečejo molitvice.Desnica	A
Vidiš, skoraj bi mi, štoru staremu, prišla	solza	v oči. Veš, tako sem se te nekam privadil... no	A
od druge z verigo jekleno, s tretje z morjem	solza.	Primorska!	A
sleherni večer spomnilo nanjo in marsikatera	solza	je zdrknila med gubami starih lic.Še najdelj	A
prižge. - Ubogi Vladimir! - je vzdihnila in	solza	ji je zdrknila po uvelem licu in je kanila v	A
zganila in dvignila glavo. Njen obraz je bil brez	solza	in trepeta, bled in negiben, okamnela podoba	A
pretresli, človeku pa je kar slabo od samih vodenih	solza	in puhlega stokanja.Vse je izmišljeno ...	A
pred njim kakor kača. Na črno vijugo je padla	solza.	» - jasne, svetle, steklene« je ponovil	A
svoboda ... Krvi ne bo več ... ne ranjencev ... ne	solza	...Toda žulji bodo še ... in znoj.	A
Čeljusti stiskajo do bolečin, grizejo se do	solza,	ker čutijo v sebi ponos, mladost in moč, zakaj	A
oči so prazne, steklene, še brez odrešilnih	solza.	»Pomagajte!	A
In morda bi mu po velikem licu celo stekla	solza,	ko ne bi spet zaslišal v praznem prostoru lobanje	A
Zelo hudo.«	Solza	ji kane v Karibsko sonce.Ura je blizu polnoči	A
vso noč jo spravlja v jok, vso noč v smeh,	solza	je nasmeh, ščurek je molj, knjižnica je kavarna	A
doslej. Zjutraj, ko se je poslovil, ni bilo	solza,	le radost zaradi skorajšnjega snidenja.Pač nista	A
pokimal. »Prestrel, tik pod kolenom, čist kot	solza.	Fant, srečo imaš!	A
najrajši umrl; morebiti bi porosila vendar kakšna	solza	usmiljenja neusmiljeno lice.Oh, kako zadovoljen	A
prečula Mana ob mrtvaški postelji, in studenec	solza	je usihal v upadlih očeh.Ko pa je bil tretji	A
način odtegnil. Zvečer ga ni obdržala nobena	solza,	nobena prošnja doma.Pri Rožmanu je oživel; tu	A
molitvijo je ugasnila živa luč oči, in zadnja	solza	je stekla po velih licih. Otroka sta mirno spala	A
sneg se je umikal iz doline v gore, in potoki	solza	so spremljali njegov beg. Toda tako hitro in	A
je objel kontrolorja: »Moja desna roka!« in	solza	se mu je utrnila iz očesa.Kontrolor se je krohotal	A
sin vrlega očeta!« je vzkliknil in ga objel in	solza	se mu je utrnila v sivo brado.»Katera srečna	A
ljubeznivih bralk. Za Lazarjem je pretočil največ	solza	magister Petacij. Cahej pa se je po eni strani	A
in takrat je videla Mina prvikrat, da mu je	solza	oživila oko, ki je bilo sicer mrtvo in suho	A
pripovedovala, ji je gledal verno v obraz in	solza	za solzo mu je kapala na lica. Gozdar je slišal	A
čutil je, da je odveč zdaj med temi ljudmi.	Solza	bridkosti se mu utrne in s pobitim srcem zapusti	A
je oblekla Anico na dan poroke in marsikatera	solza	je padla iz njenih lepih oči na Aničino glavo	A
Zadnja svojega rodu premišlja o preteklih časih,	solza	se ji utrne in moči domača tla, katera so oskrunili	A
Zajokala je od silne bridkosti in nemoči, a namesto	solza	so ji iz oči začeli padati najčistejši biseri	A
pravil táko žalost, da se ji je nemalokrat še	solza	storila.Včasih sta tako še pred nekaj urami	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani