solza (101-200)

najverjetneje, jo je krivda še bolj skelela. Prva	solza,	ki ji je pripolzela po licu, je bila velikanska	A
ki je bilo še zmeraj ena sama velika ledena	solza,	nekako uredili vrste.Pavlica, ki je nosil venec	A
po nepotrebnem, a so jo oči izdale. Velika	solza,	ki se ji je dolgo zbirala v pogledu, je spolzela	A
V njenem potemnelem pogledu je dozorevala	solza.	Solza za naju.	A
njenem potemnelem pogledu je dozorevala solza.	Solza	za naju. Jaz pa sem tu kretenu popravljal avto	A
je zrl nanjo. Ko pa je videl, da ji je kanila	solza	na belo roko, se je užalil.‚Čemu se zadevam	A
hip se je zazrl Vilar v njegov obraz: debela	solza	se je bila razlezla kuharju po ožganem brku	A
razmeram ‒ tako ali tako!« je vzdihnila gospa in	solza	ji je zdrknila po velem licu. Vilar je v svoji	A
zbirala vlažnost in se zgoščala v kapljo. Ta	solza	ga je ohladila.Zasmilila se mu je deklica in	A
pripovedovanje in spomine nanj, da se mu je utrnila	solza	iz očesa, kar se rado prigodi čutečemu človeku	A
žalosti nastanejo v prsih in pripeljejo nov tok	solza	na lice.Ena roka, vzravnana ob životu, je brezsilno	A
ruto zdaj na levo, zdaj na desno stran lica, od	solza	nekoliko nabuhlega in zardelega.Ko smo prišli	A
zatemnele so mu oči še bolj in prilezla mu je	solza	na lice.Kapetan se je obrnil od jetnika in začel	A
Ali je moralo vse to priti? Morja krvi, morja	solza,	vihre joka in vzdihov, kdo vas je kriv, kaj	A
in se moramo vsi smejati, še ded se smeje do	solza	in potem vpraša, kaj je in zakaj se smejemo	A
Kako lep je tak dogodek, kako ganljiv, kar	solza	se ti utrne in si moraš obrisati oči in nos	A
koleni, si bije z rokami obnje, se krohota do	solza	in jo potem jadrno odkuri, da bi mu ne izsilil	A
obe z Julko ‒ nikdar več naju ne bo videl.«	Solza	hudournik se je iznova udri po rejenih licih	A
pričela jokati in potem sta se jokali obe! Malo	solza	ne škoduje nobeni povesti.Če je povest preveč	A
volje, prepira in joka. Koliko greha, koliko	solza	bi lahko preprečila preudarna država s kratko	A
tat; če ne bodo imeli, bodo kradli ... « ‒ Potok	solza	ji je lil iz oči.»Oh, tega fanta ne bo več nazaj	A
Tako je pripovedoval, huuu! in je bilo toliko	solza	in testenin, da niso imele vse prostora na rokavu	A
črnilo, ki z njim pišem te vrstice, bledo le od	solza,	ki mi jih žalostno pretaka pero. Tužna ta zgodba	A
alkoholu. Častitljivi jubilarki se je utrnila	solza,	kajti je bil polič prazen.Rekla je, da gre spat	A
duša žalostna za smrt.« Bolela me je njena	solza	in sem dejal: »Ljuba žena, nikar tako!«S police	A
mu strumno gledali v oko, kdaj se bo pojavila	solza.	Tista solza jim je šla!	A
gledali v oko, kdaj se bo pojavila solza. Tista	solza	jim je šla!Dal je vsakemu srebrno kronico ali	A
licu, da je bil še Mihec moker od vojakovih	solza.	»Kako bi te rad videl, kakšen si!	A
jokal, ko bi mi ne bilo življenje izpilo vseh	solza.	« »Ko bi bila vas poslušala, ne bi bilo tega	A
očeta in jokal, jokal. Nisem mogel ustaviti	solza.	Težko sem izjecljal: »Zgubil sem se.«	A
povezanost se hipoma sprevrže v pretep. Namesto	solza	so le rdeča lica in smeh.‒ Pogled nanje mi prizna	A
»Nisi še dozorel, popotnik. Lej, potoke	solza	so točile moje oči zavoljo potrebja mojega ljudstva	A
jecljal: »Ate ‒ tam ‒ ate!« Očetu je pritekla	solza,	zaradi katere si je nerodno posukal brke, da	A
kropila Blažev grob in nikoli se ni vrnila brez	solza	žalosti in tihega kesanja. Ko je te nedelje	A
se, dosti imaš žrtev!« Svarunu se je utrnila	solza	in kanila na belo brado, prva solza za prvega	A
utrnila solza in kanila na belo brado, prva	solza	za prvega sina ‒ in še druga in tretja ‒ in	A
njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico	solza.	»Irena, glej, moja si in vsaka kaplja moje krvi	A
odšel. Radovan je stal na kamnitnem tlaku,	solza	se mu je posušila, po dolgem času je segel zopet	A
se mu tresle, v očeh ga je zaskelelo kakor od	solza.	Zarožljala je veriga, ko je Iztok obrnil vanj	A
na polje Slovenov, kropili ga bodo studenci	solza!	Huuuu!«	A
do konca. . / . / stran 141 . / O, koliko	solza	sem videl v provincah, kjer izžema despotova	A
pomencal oči, ker ga je zaskelelo kakor od veselih	solza.	Očka jo potolaži.	A
sestre ni bilo. In domislil se je polblaznih	solza	starega Svaruna, ko se vrnejo v gadišče brez	A
prste in pogledal skoznje. Silvestru je kanila	solza	na sivo brado; obraz mu je za hip zasenčila	A
za pokoro.« »Zdelo se mi je, da mu je še ena	solza	kanila izpod veke, ker je naglo potegnil z rokavom	A
Bog je v tebi!« In	solza	se mu je utrnila na razkuštrano brado.	A
je napotila proti domu, oči vroče in bolne od	solza,	v srcu sram in težko bridkost, kakor da bi se	A
prebudila; njena lica so bila mokra od potu in od	solza.	Še v postelji je pokleknila, molila je trepetajoča	A
splahnela, globoko upala, ki je teklo po njih toliko	solza,	so zažarela poslednjikrat v poslednji radosti	A
je bilo pri srcu; iz njegovih oči, nevajenih	solza,	so padale kaplje na lica. Višje je švignil	A
bridkeje in težje na moje srce; a niti ena sama	solza	me ni zaskelela na licih. Neprijeten mraz mi	A
Pogledal sem jo prav od blizu, da bi videl, če je	solza	v očesu; ni je bilo.Šla je in še nasmehnila	A
drugem kotu je pobožna Micka pomivala posodo;	solza	za solzo je kapala v pomije. Razločil sem	A
rokama in strmela prédse; po licu pa je kapala	solza	za solzo ... Mračiti se je začelo.	A
jok zastaja v grlu; le zdaj pa zdaj ji kane	solza,	kakor živo oglje pekoča, iz oči na lice. Veján	A
šivanje, na katero je pala danes še marsikatera	solza.	Čudno!	A
najbolj polno žalosti, kadar ji je zmanjkalo	solza,	spomnila se je na svoja otroka: čelo se ji je	A
očetovo roko, iz oči pa mu kane nanjo gorka	solza.	”Zakaj jokaš, sin moj?	A
ter je zdrknila mimo oči kakor težka, hladna	solza.	Gledal je z zastrtim pogledom po dolini; iz prostrane	A
bolečine, jo je presunila kakor nož in mnoga	solza	je kanila v naročje.Lenartu se je smehljala	A
se je okrenil, je tudi njemu zdrknila vroča	solza	po zagorelem licu ...“ Gospod Matevž je umolknil	A
krilo v pasu!“ Ko se je slačila, je kanila	solza	na belo bluzo. ”Vzela bom ... za eno uro ...	A
senci je bil materin obraz, ali kadar je padla	solza,	se je zasvetilo. »Ali ne maraš kruha	A
okna, kadar se razjoka. Posušila se je zadnja	solza;	otrl si je lica pred ogledalom, odgrnil je okna	A
židi se ne pozna niti kapljica krvi, niti ena	solza	...O Mimi, ti zatajena, ne pozabljena, strašen	A
molčale so, niso nič očitale... ah, da bi vsaj ena	solza	bila v njih, ena sama!Da bi v ustih bila ena	A
obraz; Malči je zasrbelo na licih od materinih	solza,	spreletelo jo je in vzdignila je roko, da bi	A
joka, oči so bile prestrašene, velike, motne od	solza	in ustnice so se tresle. Sestra Cecilija	A
življenje, ali upala je komaj zavedno, brez	solza	in brez trpljenja.Tam je nebo jasno, neskončno	A
prišla še gorka naravnost iz srca, kakor pride	solza	iz očesa. Tako je zares: ”Ubil, ali ne ubil	A
Bilo je, kakor je bilo, nobena strahopetna	solza	bi ne zalegla več, nobeno prerekanje bi ne izravnalo	A
bogastva na pot; ali večje hvaležnosti je vredna	solza,	ki je privrela iz srca, nego kos belega kruha	A
sva jedla in pila; takrat, prej ne, je bila	solza	v njenih očeh; če za drugega ne, za tisto solzo	A
težkih sanjah prebudil, je bilo vzglavje mokro od	solza	in oči so mi bile kalne in trudne. XIII	A
stran 289 . / ”Čemu je potreba teh bridkostnih	solza	... in teh hudih skrbi ... in vsega strahu?Nebesa	A
prsti so se oklepali kozarca, iz oči je kapala	solza	do solze na beli prt. Vzdramilo ga je rahlo	A
izza prstov pa se je prikazala časih svetla	solza,	zdrknila je po roki navzdol in kanila na krilo	A
ampak naš narod!“ . / . / stran 32 . / ... In	solza	na licu. Tako, recimo, hodi Govekar po Ljubljani	A
mi to in govori dalje; poslušala te bom brez	solza	-- samo to mi povej!“ Iztegnil je roko, kakor	A
Štefan Poljanec, brez slave in spomina, brez	solza	in brez pesmi! Čemu bi prepeval o fantomu	A
kakor se pač godi mladim učiteljem. Obilih	solza	nisem pretakal ob svoji revščini, zato ne, ker	A
tedaj se je prikazalo čudo očem, zastrtim od	solza.	Na visoki, sivi steni se je vzdigal od tal pa	A
njenih prstov, na razmazanih črkah sledovi njenih	solza	... ”Dragi Hanček!“	A
ljubezni. Sled je razširila, zabrisala druga	solza,	iz bolezni porojena. ”Tvoja ljubezen mi je	A
življenje! Pomislil nisi, da nikoli še nobena	solza	ni bila potočena zastonj, da nikoli nobena kaplja	A
Kaj? Ali je res ta moja bridkost le ena	solza	v tem strašnem morju?... Glej, ta človek je trpel	A
... Morje se preliva brez konca in brez mej -	solza	pa se je spuntala!V kateri deželi sem živel	A
ovijajo zmerom tesneje, tam čisto na dnu leži	solza,	ki je nihče ne vidi, biser živožareč, sad tvojih	A
ko plane iz brezna bolečin poslednja vroča	solza	v krik in smrt in odrešenje?... Še samotni vojak	A
klanec že ves gladek in razmočen od njegovih	solza;	pa glej, ni mu ga enakega ne v žeji, ne v vriskanju	A
harmoniko. Njegove oči so gledale žalostno in	solza	za solzo je kapala iz njih.Kamor je taka solza	A
solza za solzo je kapala iz njih. Kamor je taka	solza	kanila, je vela trava ozelenela, so gozdovi	A
poveličanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša	solza	osušila tisočero drugih; in ko se bo navsezadnje	A
žalostna, ali pa vsaj resna beseda? Kanila bi kakor	solza	v predpust. Brezbrižno veselje si je napravilo	A
sladkosti. Iz njenih oči mu je kanila v srce	solza,	ki se nikoli ne posuši. Po dvoranah in izbah	A
izbe, vse polne strupa in trohnobe, kletev in	solza,	živé v spominu kakor sami blagoslovljeni hrami	A
srcu; in to je ostalo. Kletev odnese veter,	solza	se posuši na trepalnicah; žlahtna beseda, izgovorjena	A
trohnoba in smrt! Na vsakem koscu kruha materina	solza;	v vsakem pogledu tiho očitanje; z vsako besedo	A
Noben vzklik ne izgine, noben vzdih, nobena	solza	in noben smehljaj.Roka božja piše sproti povest	A
krvi, pod mnogoterim očesom še ni bila posušena	solza;	ali že je dahnilana čelo milost božja in slutnja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani