Na delo je hodil kakor na tlako in gledal in premišljeval, kako bi se na lep način odtegnil. Zvečer ga ni obdržala nobena solza, nobena prošnja doma. Pri Rožmanu je oživel; tu se je odškodoval za svoje križe in težave; tu je našel sočutna srca, ki so ga milovala, ga opravičevala in se mu prilizovala.