POLJANEC: Ne na grobove, brat! Vrt prostran bo tam, v soncu šumeč; nič več solza, nič več trpljenja; ne več hrepenenja nas bolnikov, iz mraka v mrak - veselo hrepenenje iz luči v luč, iz pomladi v pomlad ... O srečni vi, blagoslovljeni, mladi bratje - v sonce drži vaša pot ... lahko in hitro pojde korak mimo grobov, vesela usta bodo prepevala našo temno pesem ...