nova beseda iz Slovenije

prešeren (2.940)


VERONIKA Od kod ta smeh? Tako      prešeren      in grozen je ta ženski smeh. JETNIČARKA Veseli  A
sesti velí mu na klopi. . / . / stran 64 . /      Prešeren,      glej, tam mu naproti hití: »Naj bom jaz tvoj  A
mere duha nemirnega krilate hčere, ko nisem ne      Prešeren,      niti Kette? Ne štejem se med kilave očete, ki  A
France      Prešeren:      Poezije Virtualna slovenska knjigarna BESeDA  A
PRVI GLASOVI PROLOG O      Prešeren,      Goethe, Béranger! Vsì, ki ste ljubezen sladko  A
županek Pedanj. »Sem fantič še ... deklice spijo,«      prešeren      ves take je pel, čez travnike ne v domačijo  A
višav, nežen, kakor vetra pomladanski dih in      prešeren      kot šumenje gorskega potoka, razigran, vesel  A
jaz pa ne morem dojeti, če sluti, kakó je ves      prešeren      v strupenem ozračju, kakó je v njem nezasidran  A
je kdaj človeku zarotnica. Tudi zato je bil      prešeren      ob rahitičnih cipreskah, ker je bila Luciana  A
čistilo, postajalo bolj razločno, se združevalo v      prešeren      smeh, ki se je kot hudournik iz podzemlja zlival  A
mrak s planine v planino, z gore v goro vrisk      prešeren      in odkrit, zdrav in prisrčen, kakor so prešerni  A
bil oškodovan za svoj denar. Bil je glasen in      prešeren      kakor že zdavnaj ne ter se je počasi, toda stanovitno  A
V Baški grapi.      Prešeren      vrisk iz zdravega grla se široko razlije v jesensko  A
na stopnišču razbili v tisoče drobcev kakor      prešeren      otroški smeh. Tedaj je zapel petelin  A
Prešernova ulica, 1941 je tu spet Goethe in 1945      Prešeren.      Lessinga izpodriva Levstik, Maistra Bismarck  A
dodaten okvir z naboji. Usta je raztegnil v      prešeren      nasmeh od ušesa do ušesa. »Ti si bil v armadi  A
ne godi ali da bi se jim ne godilo nič bolje.      Prešeren      si je utrgal zdaj sam kakšno rožo ali si povil  A
»Kaj je že to!« je miril Janko. »Ali nima      Prešeren      spomenika v Ljubljani, kamna v Kranju in na  A
Izgubljen je, utopljen je, se bojim, pravi      Prešeren.     Da ga ne bi zadela kap pod tem naporom, je izključeno  A
Vida, včasih so ugibali, ali bi bil postal      Prešeren      tako velik pesnik, če bi se bil oženil.Neumno  A
Tudi kritiki se ga drže.      Prešeren      je sicer sam na sebi Prešeren in Koseski Koseski  A
kritiki se ga drže. Prešeren je sicer sam na sebi      Prešeren      in Koseski Koseski; ampak kaj je naredila kritika  A
vedenejšemu peresu. ‒ O kolizeju je prerokoval ranjki      Prešeren,      da se bo v njem »um s kolesom trl,« in skoro  A
kolesom trl,« in skoro bi dejal, da je trdil      Prešeren      pravo, ker če ogleduješ zdaj to obširno poslopje  A
dnevom smejal v jasnem zraku. Pač prav je imel      Prešeren,      ko je pel: »Lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi  A
lažnjivi zvezdogledi, vremena vi preroki!      Prešeren      Vse nižje živalstvo, ki v brezmejnem številu  A
kdo je kraljico fuk. (Erotična, France      Prešeren,      1800 - 1849) Že jutro samo ni bilo  A
prav nič ni žalosti pri tem, vesel pogreb je,      prešeren      in razposajen, in še tisti, ki so zares žalostni  A
Čepon. Vino mu je udarilo v glavo, postal je      prešeren,      ker dolgo že ni užival tako blagoslovljene prostosti  A
oglašati neoficialni pevci, vmes se je čul kak      prešeren      vrisk. Promet s pijačo je bil po zaslugi predsednika  A
metropoli naše divne Gorenjske, je imel doktor      Prešeren      svojo pisarno za pesmi in pravde in je bil daleč  A
in spoštovan. . / . / stran 120 . / Doktor      Prešeren      je bil odličen pesnik.Ves kulturni svet se je  A
in povsod je vhod prepovedan. Na Bledu 1 ima      Prešeren      skromen nagrobni kamen.Prešeren je velik pesnik  A
Bledu 1 ima Prešeren skromen nagrobni kamen.      Prešeren      je velik pesnik in je pokopan v Kranju. Če gremo  A
Pred sedemdesetimi leti je popraševal o stvari      Prešeren,      pa še do danes ni dobil odgovora in ga, mislim  A
tudi umetnik. Saj je že skoro bajka, da je bil      Prešeren      kdaj popularen in kmalu že Jurčiča ne bodo več  A
”Ps. Kaj mislite k sujetu: ‚     Prešeren      in žensko vprašanje‘?... Originalen je vsaj -  A
se vam godi? ... Kaj mislite, gospod Grahar:      Prešeren      in žensko vprašanje?... A o tem se še pomeniva  A
... Kaj sva govorila? ‚     Prešeren      in žensko vprašanje!‘... Kako mislite?  A
Dovolite, gospodična Kajón, če se ne motim, se      Prešeren      čisto nič ni bavil z ženskim vprašanjem.“   A
Disraeli in kdo Thackeray, kdo Koseski in kdo      Prešeren?     Povej mi, kje je poklicanost in kje impertinentnost  A
z menoj, ti roža gartroža!“ je pograbil Anko      prešeren      fant. ”Pleši z menoj, ti žehteča potonka  A
bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi      prešeren,      včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja  A
Tu imaš ključe ... on je v šifonêrju ...“ Kakšen      prešeren,      zmagoslaven smeh je zazvenel iz njenega grla  A
njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh      prešeren.     Hujše je ravnal s svojimi podložniki, nego svoje  A
izpremenil komaj besedo! . / . / stran 49 . /      PREŠEREN      I Bral sem zgodovino Prešernovega  A
nanje. Takrat je bil Heine moj poet, ne še      Prešeren.     Tisti Heine, ki je ljubil ljubezen, ne ženske  A
nameriš v deveto deželo!“ Dolg fant, pijan in      prešeren,      jo je zgrabil tako krepko, da ji je razparal  A
kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski ali      Prešeren      - beračija je beračija!Saj se nismo zbrali,  A
gospod!“ Tudi ko je vzkliknila, je bil vesel in      prešeren      njen glas; ne sramu ni bilo v njem, ne strahu  A
vzbočenimi, ponosnimi ustnicami; širokoličen, vesel,      prešeren      Nizozemec, ki bi bil podoben bogatemu trgovcu  A
zimi, je planil v izbo ves zasopel, rdeč in      prešeren,      oči zasolzele od smeha in ivja. ”Zdajle,  A
Kaj me brigata Romeo in Julija, pa Julija in      Prešeren,      pa Dante in njegova onegá, Beatrice ali kaj  A
”Hé! Kam pa ti, da si tako      prešeren      in ves svatovski?“ Milan ga je prijel pod  A
ga dam za en sam imeniten dovtip, za en sam      prešeren      smeh?“ Ob tej veseli misli sem se nasmehnil  A
sodni adjunkt Peter Muha. Res je bil nekoliko      prešeren      njegov obraz, toda vesel je bil in prikupen  A
glavo in njegov obraz ni bil nič vesel, tudi ne      prešeren.      ”Razložite mi,“ je rekel, ”po vrsti mi razložite  A
je bila tesna in grenka; in vendar je sanjal      Prešeren      o lepoti te grenke mladosti. Zgodi se časih  A
zmerom bolj razločen je bil in zmerom bolj      prešeren.     Oči so se polagoma odpirale, punčice so se obračale  A
Smehljaj na ustnicah neznanca je bil še bolj      prešeren,      že je bil zloben, nekaj sovražnega se je svetilo  A
stran 68 . / Zabučal je plamen, zatulil v vetru      prešeren      grohot se je razlegel v dolino, objel je popotnika  A
že zdavnaj zdramil, preleknil se je krepak in      prešeren      ter zašumel, zasmejal se ob spominu na nevihto  A
težko zadržanega nasmeha se je rodil glasen,      prešeren,      neizmerno vesel smeh.Ozrla se je nanj še enkrat  A
kraja do konca. Ni bil nakazen obraz, ampak      prešeren      in hudoben nad vsako mero.Hotel se je razmazati  A
se je tako čudno, da je bil še devetkrat bolj      prešeren      in hudoben. ”Oče, ljubi oče!“   A
je godilo pred mnogimi leti, ko si bil lep in      prešeren      fant!“ Komaj je slišal dacar besedo o svojih  A
za enega med njimi; tako čvrst je bil, tako      prešeren      in predrzen!Ni bil moje žlahte ne moje sorte  A
v oči!“ Njen pogled je bil svetal, čist in      prešeren;      vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju  A
Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba      prešeren      smeh. Z zardelim obrazom se je ozrl Peter  A
nesel v svojo imenitno prihodnost ves vesel in      prešeren.     Zdaj so bile te sanje blatne, pohojene; izgubile  A
in svetlejših oči, šumelo je in se smejalo,      prešeren      karneval.Njegova kri je bila že zaspana od težkega  A
širil zmerom bolj in se razlezel naposled v tih,      prešeren      smeh. ”Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih  A
zmerom bolj in se je razlezel naposled v tih,      prešeren      smeh. ”Ali ste se hudo ranili, gospod župan  A
karto, ali potegnem črno? Kdor je vesel in      prešeren,      kdor vriska brez skrbi, potegne rdečo; ali črno  A
nevšečnostim in pijva!“ Lojze je bil takoj vesel in      prešeren,      Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca  A
besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček      Prešeren,      gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep.   A
vroča razprava. »Ata mi je povedal, da se je      Prešeren      v pijanosti obesil.Cankar pa je padel po stopnicah  A
»Kar reci!« »Zanima me, ali je bil      Prešeren      res pijanec...« Johan je planil v takšen  A
rad zahajal tudi naš največji pesnik - France      Prešeren.     Pa ne samo zaradi lepote doline Vrat, pač pa  A
je bil večji pogon na divjad, kuhala lovcem.      Prešeren      pa se je sukal samo v njeni kuhinji ter ji kar  A
kamor je hodil naš pesnik na hrano... Nekoč ji je      Prešeren      rekel:Boš videla, Rezika, Vrata so tako lepa  A
za prvo nagrado pa morda vseeno ni bila.      Prešeren      je bil menda res nekajkrat v Vratih, bil je  A
Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji      Prešeren,      katerega je še dobiti na slovenskih naših tleh  A
pogledi oskromno knjižico, v kateri si ti, France      Prešeren,      pred več nego 2000 leti združil vse žarke svoje  A
svetlà, najlepša iz deklic je Urška bila.      Prešeren      Popoldne tistega dne, katerega so se vršili  A
v gosposke sobane v radovljiški graščini. »     Prešeren!     « je živahno zaklicala.Da bi mu bila privoščila  A
razširjena puhloglava navada pri višji gospodi. »     Prešeren!     « je zaklicala, »kaj pa on tu dela?« Niti občutila  A
tiči v njenem vprašanju kaj žaljivega. France      Prešeren      pa je bil tedaj v zadnjem letu filozofije in  A
hočete z ostrim nožem? Vi se samo šalite, gospod      Prešeren!     «‒ Ta »gospod« ji je tako nerad prekoračil rožnate  A
steno, potem pa je zaječala: »Vi se samo šalite,      Prešeren!     Vi resno na kaj takega ne mislite!«  A
Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan!      Prešeren,      V spomin Andreja Smoleta Napočil je dan, ki  A
hišni gospodar Andrej Smole, drugi pa France      Prešeren,      poznejši največji pesnik slovenski. Oba sta  A
v kupo rdečega vina ter jo hitro izpraznil.      Prešeren      pa je čital knjigo in tudi tu in tam izvrnil  A
ti povem resnico, prav malo!« Sedaj je zopet      Prešeren      vzdihoval: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Kje  A
»Tudi srce,« je vpil, »tudi srce!«      Prešeren      je čakal, da se je prijatelj nekoliko pomiril  A
Razvnetje se dolgo ni hotelo pomiriti.      Prešeren      je čital, Smole pa je tožno gledal predse.   A
mož!« Smole je pričel po sobi letati: »Ti,      Prešeren      ... ti!Ne tiči li za tabo moja mati?«   A
zarentačil Smole v odgovor. . / . / stran 151 . /      Prešeren      je bil »trdega« Andreja trdih izrazov vajen  A
« »Je mnogo resnice na tem!« se je oglasil      Prešeren.      »Ti si nezrel dijak!  A
Ti molči!«      Prešeren      je takoj utihnil.Oni pa je nadaljeval: »Za vsem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA