prešeren (2.940)

VERONIKA Od kod ta smeh? Tako	prešeren	in grozen je ta ženski smeh. JETNIČARKA Veseli	A
sesti velí mu na klopi. . / . / stran 64 . /	Prešeren,	glej, tam mu naproti hití: »Naj bom jaz tvoj	A
mere duha nemirnega krilate hčere, ko nisem ne	Prešeren,	niti Kette? Ne štejem se med kilave očete, ki	A
France	Prešeren:	Poezije Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
PRVI GLASOVI PROLOG O	Prešeren,	Goethe, Béranger! Vsì, ki ste ljubezen sladko	A
županek Pedanj. »Sem fantič še ... deklice spijo,«	prešeren	ves take je pel, čez travnike ne v domačijo	A
višav, nežen, kakor vetra pomladanski dih in	prešeren	kot šumenje gorskega potoka, razigran, vesel	A
jaz pa ne morem dojeti, če sluti, kakó je ves	prešeren	v strupenem ozračju, kakó je v njem nezasidran	A
je kdaj človeku zarotnica. Tudi zato je bil	prešeren	ob rahitičnih cipreskah, ker je bila Luciana	A
čistilo, postajalo bolj razločno, se združevalo v	prešeren	smeh, ki se je kot hudournik iz podzemlja zlival	A
mrak s planine v planino, z gore v goro vrisk	prešeren	in odkrit, zdrav in prisrčen, kakor so prešerni	A
bil oškodovan za svoj denar. Bil je glasen in	prešeren	kakor že zdavnaj ne ter se je počasi, toda stanovitno	A
V Baški grapi.	Prešeren	vrisk iz zdravega grla se široko razlije v jesensko	A
na stopnišču razbili v tisoče drobcev kakor	prešeren	otroški smeh. Tedaj je zapel petelin	A
Prešernova ulica, 1941 je tu spet Goethe in 1945	Prešeren.	Lessinga izpodriva Levstik, Maistra Bismarck	A
dodaten okvir z naboji. Usta je raztegnil v	prešeren	nasmeh od ušesa do ušesa. »Ti si bil v armadi	A
ne godi ali da bi se jim ne godilo nič bolje.	Prešeren	si je utrgal zdaj sam kakšno rožo ali si povil	A
»Kaj je že to!« je miril Janko. »Ali nima	Prešeren	spomenika v Ljubljani, kamna v Kranju in na	A
Izgubljen je, utopljen je, se bojim, pravi	Prešeren.	Da ga ne bi zadela kap pod tem naporom, je izključeno	A
Vida, včasih so ugibali, ali bi bil postal	Prešeren	tako velik pesnik, če bi se bil oženil.Neumno	A
Tudi kritiki se ga drže.	Prešeren	je sicer sam na sebi Prešeren in Koseski Koseski	A
kritiki se ga drže. Prešeren je sicer sam na sebi	Prešeren	in Koseski Koseski; ampak kaj je naredila kritika	A
vedenejšemu peresu. ‒ O kolizeju je prerokoval ranjki	Prešeren,	da se bo v njem »um s kolesom trl,« in skoro	A
kolesom trl,« in skoro bi dejal, da je trdil	Prešeren	pravo, ker če ogleduješ zdaj to obširno poslopje	A
dnevom smejal v jasnem zraku. Pač prav je imel	Prešeren,	ko je pel: »Lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi	A
lažnjivi zvezdogledi, vremena vi preroki!	Prešeren	Vse nižje živalstvo, ki v brezmejnem številu	A
kdo je kraljico fuk. (Erotična, France	Prešeren,	1800 - 1849) Že jutro samo ni bilo	A
prav nič ni žalosti pri tem, vesel pogreb je,	prešeren	in razposajen, in še tisti, ki so zares žalostni	A
Čepon. Vino mu je udarilo v glavo, postal je	prešeren,	ker dolgo že ni užival tako blagoslovljene prostosti	A
oglašati neoficialni pevci, vmes se je čul kak	prešeren	vrisk. Promet s pijačo je bil po zaslugi predsednika	A
metropoli naše divne Gorenjske, je imel doktor	Prešeren	svojo pisarno za pesmi in pravde in je bil daleč	A
in spoštovan. . / . / stran 120 . / Doktor	Prešeren	je bil odličen pesnik.Ves kulturni svet se je	A
in povsod je vhod prepovedan. Na Bledu 1 ima	Prešeren	skromen nagrobni kamen.Prešeren je velik pesnik	A
Bledu 1 ima Prešeren skromen nagrobni kamen.	Prešeren	je velik pesnik in je pokopan v Kranju. Če gremo	A
Pred sedemdesetimi leti je popraševal o stvari	Prešeren,	pa še do danes ni dobil odgovora in ga, mislim	A
tudi umetnik. Saj je že skoro bajka, da je bil	Prešeren	kdaj popularen in kmalu že Jurčiča ne bodo več	A
”Ps. Kaj mislite k sujetu: ‚	Prešeren	in žensko vprašanje‘?... Originalen je vsaj -	A
se vam godi? ... Kaj mislite, gospod Grahar:	Prešeren	in žensko vprašanje?... A o tem se še pomeniva	A
... Kaj sva govorila? ‚	Prešeren	in žensko vprašanje!‘... Kako mislite?	A
Dovolite, gospodična Kajón, če se ne motim, se	Prešeren	čisto nič ni bavil z ženskim vprašanjem.“	A
Disraeli in kdo Thackeray, kdo Koseski in kdo	Prešeren?	Povej mi, kje je poklicanost in kje impertinentnost	A
z menoj, ti roža gartroža!“ je pograbil Anko	prešeren	fant. ”Pleši z menoj, ti žehteča potonka	A
bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi	prešeren,	včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja	A
Tu imaš ključe ... on je v šifonêrju ...“ Kakšen	prešeren,	zmagoslaven smeh je zazvenel iz njenega grla	A
njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh	prešeren.	Hujše je ravnal s svojimi podložniki, nego svoje	A
izpremenil komaj besedo! . / . / stran 49 . /	PREŠEREN	I Bral sem zgodovino Prešernovega	A
nanje. Takrat je bil Heine moj poet, ne še	Prešeren.	Tisti Heine, ki je ljubil ljubezen, ne ženske	A
nameriš v deveto deželo!“ Dolg fant, pijan in	prešeren,	jo je zgrabil tako krepko, da ji je razparal	A
kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski ali	Prešeren	- beračija je beračija!Saj se nismo zbrali,	A
gospod!“ Tudi ko je vzkliknila, je bil vesel in	prešeren	njen glas; ne sramu ni bilo v njem, ne strahu	A
vzbočenimi, ponosnimi ustnicami; širokoličen, vesel,	prešeren	Nizozemec, ki bi bil podoben bogatemu trgovcu	A
zimi, je planil v izbo ves zasopel, rdeč in	prešeren,	oči zasolzele od smeha in ivja. ”Zdajle,	A
Kaj me brigata Romeo in Julija, pa Julija in	Prešeren,	pa Dante in njegova onegá, Beatrice ali kaj	A
”Hé! Kam pa ti, da si tako	prešeren	in ves svatovski?“ Milan ga je prijel pod	A
ga dam za en sam imeniten dovtip, za en sam	prešeren	smeh?“ Ob tej veseli misli sem se nasmehnil	A
sodni adjunkt Peter Muha. Res je bil nekoliko	prešeren	njegov obraz, toda vesel je bil in prikupen	A
glavo in njegov obraz ni bil nič vesel, tudi ne	prešeren.	”Razložite mi,“ je rekel, ”po vrsti mi razložite	A
je bila tesna in grenka; in vendar je sanjal	Prešeren	o lepoti te grenke mladosti. Zgodi se časih	A
zmerom bolj razločen je bil in zmerom bolj	prešeren.	Oči so se polagoma odpirale, punčice so se obračale	A
Smehljaj na ustnicah neznanca je bil še bolj	prešeren,	že je bil zloben, nekaj sovražnega se je svetilo	A
stran 68 . / Zabučal je plamen, zatulil v vetru	prešeren	grohot se je razlegel v dolino, objel je popotnika	A
že zdavnaj zdramil, preleknil se je krepak in	prešeren	ter zašumel, zasmejal se ob spominu na nevihto	A
težko zadržanega nasmeha se je rodil glasen,	prešeren,	neizmerno vesel smeh.Ozrla se je nanj še enkrat	A
kraja do konca. Ni bil nakazen obraz, ampak	prešeren	in hudoben nad vsako mero.Hotel se je razmazati	A
se je tako čudno, da je bil še devetkrat bolj	prešeren	in hudoben. ”Oče, ljubi oče!“	A
je godilo pred mnogimi leti, ko si bil lep in	prešeren	fant!“ Komaj je slišal dacar besedo o svojih	A
za enega med njimi; tako čvrst je bil, tako	prešeren	in predrzen!Ni bil moje žlahte ne moje sorte	A
v oči!“ Njen pogled je bil svetal, čist in	prešeren;	vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju	A
Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba	prešeren	smeh. Z zardelim obrazom se je ozrl Peter	A
nesel v svojo imenitno prihodnost ves vesel in	prešeren.	Zdaj so bile te sanje blatne, pohojene; izgubile	A
in svetlejših oči, šumelo je in se smejalo,	prešeren	karneval.Njegova kri je bila že zaspana od težkega	A
širil zmerom bolj in se razlezel naposled v tih,	prešeren	smeh. ”Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih	A
zmerom bolj in se je razlezel naposled v tih,	prešeren	smeh. ”Ali ste se hudo ranili, gospod župan	A
karto, ali potegnem črno? Kdor je vesel in	prešeren,	kdor vriska brez skrbi, potegne rdečo; ali črno	A
nevšečnostim in pijva!“ Lojze je bil takoj vesel in	prešeren,	Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca	A
besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček	Prešeren,	gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep.	A
vroča razprava. »Ata mi je povedal, da se je	Prešeren	v pijanosti obesil.Cankar pa je padel po stopnicah	A
»Kar reci!« »Zanima me, ali je bil	Prešeren	res pijanec...« Johan je planil v takšen	A
rad zahajal tudi naš največji pesnik - France	Prešeren.	Pa ne samo zaradi lepote doline Vrat, pač pa	A
je bil večji pogon na divjad, kuhala lovcem.	Prešeren	pa se je sukal samo v njeni kuhinji ter ji kar	A
kamor je hodil naš pesnik na hrano... Nekoč ji je	Prešeren	rekel:Boš videla, Rezika, Vrata so tako lepa	A
za prvo nagrado pa morda vseeno ni bila.	Prešeren	je bil menda res nekajkrat v Vratih, bil je	A
Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji	Prešeren,	katerega je še dobiti na slovenskih naših tleh	A
pogledi oskromno knjižico, v kateri si ti, France	Prešeren,	pred več nego 2000 leti združil vse žarke svoje	A
svetlà, najlepša iz deklic je Urška bila.	Prešeren	Popoldne tistega dne, katerega so se vršili	A
v gosposke sobane v radovljiški graščini. »	Prešeren!	« je živahno zaklicala.Da bi mu bila privoščila	A
razširjena puhloglava navada pri višji gospodi. »	Prešeren!	« je zaklicala, »kaj pa on tu dela?« Niti občutila	A
tiči v njenem vprašanju kaj žaljivega. France	Prešeren	pa je bil tedaj v zadnjem letu filozofije in	A
hočete z ostrim nožem? Vi se samo šalite, gospod	Prešeren!	«‒ Ta »gospod« ji je tako nerad prekoračil rožnate	A
steno, potem pa je zaječala: »Vi se samo šalite,	Prešeren!	Vi resno na kaj takega ne mislite!«	A
Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan!	Prešeren,	V spomin Andreja Smoleta Napočil je dan, ki	A
hišni gospodar Andrej Smole, drugi pa France	Prešeren,	poznejši največji pesnik slovenski. Oba sta	A
v kupo rdečega vina ter jo hitro izpraznil.	Prešeren	pa je čital knjigo in tudi tu in tam izvrnil	A
ti povem resnico, prav malo!« Sedaj je zopet	Prešeren	vzdihoval: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Kje	A
»Tudi srce,« je vpil, »tudi srce!«	Prešeren	je čakal, da se je prijatelj nekoliko pomiril	A
Razvnetje se dolgo ni hotelo pomiriti.	Prešeren	je čital, Smole pa je tožno gledal predse.	A
mož!« Smole je pričel po sobi letati: »Ti,	Prešeren	... ti!Ne tiči li za tabo moja mati?«	A
zarentačil Smole v odgovor. . / . / stran 151 . /	Prešeren	je bil »trdega« Andreja trdih izrazov vajen	A
« »Je mnogo resnice na tem!« se je oglasil	Prešeren.	»Ti si nezrel dijak!	A
Ti molči!«	Prešeren	je takoj utihnil.Oni pa je nadaljeval: »Za vsem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani