nova beseda iz Slovenije
VERONIKA Od kod ta smeh? Tako | prešeren | in grozen je ta ženski smeh. JETNIČARKA Veseli | A |
sesti velí mu na klopi. . / . / stran 64 . / | Prešeren, | glej, tam mu naproti hití: »Naj bom jaz tvoj | A |
mere duha nemirnega krilate hčere, ko nisem ne | Prešeren, | niti Kette? Ne štejem se med kilave očete, ki | A |
France | Prešeren: | Poezije Virtualna slovenska knjigarna BESeDA | A |
PRVI GLASOVI PROLOG O | Prešeren, | Goethe, Béranger! Vsì, ki ste ljubezen sladko | A |
županek Pedanj. »Sem fantič še ... deklice spijo,« | prešeren | ves take je pel, čez travnike ne v domačijo | A |
višav, nežen, kakor vetra pomladanski dih in | prešeren | kot šumenje gorskega potoka, razigran, vesel | A |
jaz pa ne morem dojeti, če sluti, kakó je ves | prešeren | v strupenem ozračju, kakó je v njem nezasidran | A |
je kdaj človeku zarotnica. Tudi zato je bil | prešeren | ob rahitičnih cipreskah, ker je bila Luciana | A |
čistilo, postajalo bolj razločno, se združevalo v | prešeren | smeh, ki se je kot hudournik iz podzemlja zlival | A |
mrak s planine v planino, z gore v goro vrisk | prešeren | in odkrit, zdrav in prisrčen, kakor so prešerni | A |
bil oškodovan za svoj denar. Bil je glasen in | prešeren | kakor že zdavnaj ne ter se je počasi, toda stanovitno | A |
V Baški grapi. | Prešeren | vrisk iz zdravega grla se široko razlije v jesensko | A |
na stopnišču razbili v tisoče drobcev kakor | prešeren | otroški smeh. Tedaj je zapel petelin | A |
Prešernova ulica, 1941 je tu spet Goethe in 1945 | Prešeren. | Lessinga izpodriva Levstik, Maistra Bismarck | A |
dodaten okvir z naboji. Usta je raztegnil v | prešeren | nasmeh od ušesa do ušesa. »Ti si bil v armadi | A |
ne godi ali da bi se jim ne godilo nič bolje. | Prešeren | si je utrgal zdaj sam kakšno rožo ali si povil | A |
»Kaj je že to!« je miril Janko. »Ali nima | Prešeren | spomenika v Ljubljani, kamna v Kranju in na | A |
Izgubljen je, utopljen je, se bojim, pravi | Prešeren. | Da ga ne bi zadela kap pod tem naporom, je izključeno | A |
Vida, včasih so ugibali, ali bi bil postal | Prešeren | tako velik pesnik, če bi se bil oženil.Neumno | A |
Tudi kritiki se ga drže. | Prešeren | je sicer sam na sebi Prešeren in Koseski Koseski | A |
kritiki se ga drže. Prešeren je sicer sam na sebi | Prešeren | in Koseski Koseski; ampak kaj je naredila kritika | A |
vedenejšemu peresu. ‒ O kolizeju je prerokoval ranjki | Prešeren, | da se bo v njem »um s kolesom trl,« in skoro | A |
kolesom trl,« in skoro bi dejal, da je trdil | Prešeren | pravo, ker če ogleduješ zdaj to obširno poslopje | A |
dnevom smejal v jasnem zraku. Pač prav je imel | Prešeren, | ko je pel: »Lažnivi pratikarji, lažnivi zvezdogledi | A |
lažnjivi zvezdogledi, vremena vi preroki! | Prešeren | Vse nižje živalstvo, ki v brezmejnem številu | A |
kdo je kraljico fuk. (Erotična, France | Prešeren, | 1800 - 1849) Že jutro samo ni bilo | A |
prav nič ni žalosti pri tem, vesel pogreb je, | prešeren | in razposajen, in še tisti, ki so zares žalostni | A |
Čepon. Vino mu je udarilo v glavo, postal je | prešeren, | ker dolgo že ni užival tako blagoslovljene prostosti | A |
oglašati neoficialni pevci, vmes se je čul kak | prešeren | vrisk. Promet s pijačo je bil po zaslugi predsednika | A |
metropoli naše divne Gorenjske, je imel doktor | Prešeren | svojo pisarno za pesmi in pravde in je bil daleč | A |
in spoštovan. . / . / stran 120 . / Doktor | Prešeren | je bil odličen pesnik.Ves kulturni svet se je | A |
in povsod je vhod prepovedan. Na Bledu 1 ima | Prešeren | skromen nagrobni kamen.Prešeren je velik pesnik | A |
Bledu 1 ima Prešeren skromen nagrobni kamen. | Prešeren | je velik pesnik in je pokopan v Kranju. Če gremo | A |
Pred sedemdesetimi leti je popraševal o stvari | Prešeren, | pa še do danes ni dobil odgovora in ga, mislim | A |
tudi umetnik. Saj je že skoro bajka, da je bil | Prešeren | kdaj popularen in kmalu že Jurčiča ne bodo več | A |
”Ps. Kaj mislite k sujetu: ‚ | Prešeren | in žensko vprašanje‘?... Originalen je vsaj - | A |
se vam godi? ... Kaj mislite, gospod Grahar: | Prešeren | in žensko vprašanje?... A o tem se še pomeniva | A |
... Kaj sva govorila? ‚ | Prešeren | in žensko vprašanje!‘... Kako mislite? | A |
Dovolite, gospodična Kajón, če se ne motim, se | Prešeren | čisto nič ni bavil z ženskim vprašanjem.“ | A |
Disraeli in kdo Thackeray, kdo Koseski in kdo | Prešeren? | Povej mi, kje je poklicanost in kje impertinentnost | A |
z menoj, ti roža gartroža!“ je pograbil Anko | prešeren | fant. ”Pleši z menoj, ti žehteča potonka | A |
bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi | prešeren, | včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja | A |
Tu imaš ključe ... on je v šifonêrju ...“ Kakšen | prešeren, | zmagoslaven smeh je zazvenel iz njenega grla | A |
njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh | prešeren. | Hujše je ravnal s svojimi podložniki, nego svoje | A |
izpremenil komaj besedo! . / . / stran 49 . / | PREŠEREN | I Bral sem zgodovino Prešernovega | A |
nanje. Takrat je bil Heine moj poet, ne še | Prešeren. | Tisti Heine, ki je ljubil ljubezen, ne ženske | A |
nameriš v deveto deželo!“ Dolg fant, pijan in | prešeren, | jo je zgrabil tako krepko, da ji je razparal | A |
kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski ali | Prešeren | - beračija je beračija!Saj se nismo zbrali, | A |
gospod!“ Tudi ko je vzkliknila, je bil vesel in | prešeren | njen glas; ne sramu ni bilo v njem, ne strahu | A |
vzbočenimi, ponosnimi ustnicami; širokoličen, vesel, | prešeren | Nizozemec, ki bi bil podoben bogatemu trgovcu | A |
zimi, je planil v izbo ves zasopel, rdeč in | prešeren, | oči zasolzele od smeha in ivja. ”Zdajle, | A |
Kaj me brigata Romeo in Julija, pa Julija in | Prešeren, | pa Dante in njegova onegá, Beatrice ali kaj | A |
”Hé! Kam pa ti, da si tako | prešeren | in ves svatovski?“ Milan ga je prijel pod | A |
ga dam za en sam imeniten dovtip, za en sam | prešeren | smeh?“ Ob tej veseli misli sem se nasmehnil | A |
sodni adjunkt Peter Muha. Res je bil nekoliko | prešeren | njegov obraz, toda vesel je bil in prikupen | A |
glavo in njegov obraz ni bil nič vesel, tudi ne | prešeren. | ”Razložite mi,“ je rekel, ”po vrsti mi razložite | A |
je bila tesna in grenka; in vendar je sanjal | Prešeren | o lepoti te grenke mladosti. Zgodi se časih | A |
zmerom bolj razločen je bil in zmerom bolj | prešeren. | Oči so se polagoma odpirale, punčice so se obračale | A |
Smehljaj na ustnicah neznanca je bil še bolj | prešeren, | že je bil zloben, nekaj sovražnega se je svetilo | A |
stran 68 . / Zabučal je plamen, zatulil v vetru | prešeren | grohot se je razlegel v dolino, objel je popotnika | A |
že zdavnaj zdramil, preleknil se je krepak in | prešeren | ter zašumel, zasmejal se ob spominu na nevihto | A |
težko zadržanega nasmeha se je rodil glasen, | prešeren, | neizmerno vesel smeh.Ozrla se je nanj še enkrat | A |
kraja do konca. Ni bil nakazen obraz, ampak | prešeren | in hudoben nad vsako mero.Hotel se je razmazati | A |
se je tako čudno, da je bil še devetkrat bolj | prešeren | in hudoben. ”Oče, ljubi oče!“ | A |
je godilo pred mnogimi leti, ko si bil lep in | prešeren | fant!“ Komaj je slišal dacar besedo o svojih | A |
za enega med njimi; tako čvrst je bil, tako | prešeren | in predrzen!Ni bil moje žlahte ne moje sorte | A |
v oči!“ Njen pogled je bil svetal, čist in | prešeren; | vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju | A |
Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba | prešeren | smeh. Z zardelim obrazom se je ozrl Peter | A |
nesel v svojo imenitno prihodnost ves vesel in | prešeren. | Zdaj so bile te sanje blatne, pohojene; izgubile | A |
in svetlejših oči, šumelo je in se smejalo, | prešeren | karneval.Njegova kri je bila že zaspana od težkega | A |
širil zmerom bolj in se razlezel naposled v tih, | prešeren | smeh. ”Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih | A |
zmerom bolj in se je razlezel naposled v tih, | prešeren | smeh. ”Ali ste se hudo ranili, gospod župan | A |
karto, ali potegnem črno? Kdor je vesel in | prešeren, | kdor vriska brez skrbi, potegne rdečo; ali črno | A |
nevšečnostim in pijva!“ Lojze je bil takoj vesel in | prešeren, | Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca | A |
besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček | Prešeren, | gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep. | A |
vroča razprava. »Ata mi je povedal, da se je | Prešeren | v pijanosti obesil.Cankar pa je padel po stopnicah | A |
»Kar reci!« »Zanima me, ali je bil | Prešeren | res pijanec...« Johan je planil v takšen | A |
rad zahajal tudi naš največji pesnik - France | Prešeren. | Pa ne samo zaradi lepote doline Vrat, pač pa | A |
je bil večji pogon na divjad, kuhala lovcem. | Prešeren | pa se je sukal samo v njeni kuhinji ter ji kar | A |
kamor je hodil naš pesnik na hrano... Nekoč ji je | Prešeren | rekel:Boš videla, Rezika, Vrata so tako lepa | A |
za prvo nagrado pa morda vseeno ni bila. | Prešeren | je bil menda res nekajkrat v Vratih, bil je | A |
Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji | Prešeren, | katerega je še dobiti na slovenskih naših tleh | A |
pogledi oskromno knjižico, v kateri si ti, France | Prešeren, | pred več nego 2000 leti združil vse žarke svoje | A |
svetlà, najlepša iz deklic je Urška bila. | Prešeren | Popoldne tistega dne, katerega so se vršili | A |
v gosposke sobane v radovljiški graščini. » | Prešeren! | « je živahno zaklicala.Da bi mu bila privoščila | A |
razširjena puhloglava navada pri višji gospodi. » | Prešeren! | « je zaklicala, »kaj pa on tu dela?« Niti občutila | A |
tiči v njenem vprašanju kaj žaljivega. France | Prešeren | pa je bil tedaj v zadnjem letu filozofije in | A |
hočete z ostrim nožem? Vi se samo šalite, gospod | Prešeren! | «‒ Ta »gospod« ji je tako nerad prekoračil rožnate | A |
steno, potem pa je zaječala: »Vi se samo šalite, | Prešeren! | Vi resno na kaj takega ne mislite!« | A |
Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan! | Prešeren, | V spomin Andreja Smoleta Napočil je dan, ki | A |
hišni gospodar Andrej Smole, drugi pa France | Prešeren, | poznejši največji pesnik slovenski. Oba sta | A |
v kupo rdečega vina ter jo hitro izpraznil. | Prešeren | pa je čital knjigo in tudi tu in tam izvrnil | A |
ti povem resnico, prav malo!« Sedaj je zopet | Prešeren | vzdihoval: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Kje | A |
»Tudi srce,« je vpil, »tudi srce!« | Prešeren | je čakal, da se je prijatelj nekoliko pomiril | A |
Razvnetje se dolgo ni hotelo pomiriti. | Prešeren | je čital, Smole pa je tožno gledal predse. | A |
mož!« Smole je pričel po sobi letati: »Ti, | Prešeren | ... ti!Ne tiči li za tabo moja mati?« | A |
zarentačil Smole v odgovor. . / . / stran 151 . / | Prešeren | je bil »trdega« Andreja trdih izrazov vajen | A |
« »Je mnogo resnice na tem!« se je oglasil | Prešeren. | »Ti si nezrel dijak! | A |
Ti molči!« | Prešeren | je takoj utihnil.Oni pa je nadaljeval: »Za vsem | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |