nova beseda iz Slovenije
tlačanstva. S to zavrnitvijo pa je bil naš veliki | Prešeren | še drugič »prečrtan«; in z njim celotna prireditev | D |
* Kaj pomenita | Prešeren | in Prešernova nagrada slovenskim skobcem, ki | D |
Na predstavitvi smo slišali podatek, da je | Prešeren | v madžarskih učbenikih predstavljen ob Puškinu | D |
se lotevajo vprašanj, kakšen pravnik je bil | Prešeren, | kakšna je bila njegova oblačilna kultura, kakšne | D |
francoski), le dva meseca ju ločita. A s tem | Prešeren | ni nič profitiral.V resnici je knjigo svojih | D |
Balkana na ameriški univerzi Cornell - France | Prešeren | čez celo tablo -Primerjava z Dantejem | D |
velike bele črke, napisane čez celo tablo. France | Prešeren. | Slišim profesorja, ki razlaga, da je Slovenija | D |
avtorja, niti ene slovenske knjige. Zdaj se mi je | Prešeren | zazdel nadvse logična izbira.In vendar, to so | D |
2000.03.10 kultura.txt:22113 . / Prešerni | Prešeren | Blaž Lukan | D |
prebirati tudi močno med vrsticami, pa je bila » | Prešeren | iz mesa in krvi« dolgo časa nemogoča in prepovedana | D |
njegovih kvantaških verzov, skozi katere je | Prešeren | zažarel kot nekdo drug, kot živi poet brez svetniškega | D |
publikaciji. Prva, Kosova monografija Neznani | Prešeren, | je - denimo nekomu, ki se nima ravno za prešernoslovca | D |
televizijske nadaljevanke o Prešernu, France | Prešeren | v nekem večeru obupa oziroma Srečanje s Prešernom | D |
bitje, ki mu nič človeškega ni tuje. To je | Prešeren | in prešeren hkrati. Do objave rezultatov razpisa | D |
mu nič človeškega ni tuje. To je Prešeren in | prešeren | hkrati. Do objave rezultatov razpisa za rešitve | D |
Foto Blaž Samec | Prešeren | na Šuštarskem mostu Ljubljana - | D |
Ljubljana - Te dni se dr. France | Prešeren | v podobi igralca Pavleta Ravnohriba spet sprehaja | D |
dr. Franceta Prešerna. Naslov tekmovanja je | Prešeren | in oblike sveta. A. Č. Z nacionalno strategijo | D |
Prešernovega rojstva, ki bo z naslovom France | Prešeren | - kultura - Evropa potekalo 30. novembra in | D |
Nova Brunova pesniška zbirka Pri Kudu France | Prešeren | v zbirki Mi pojemo v puščavi je kot deseta pesniška | D |
premiera 20. 3. 2000 Kud F. | Prešeren | Trnovo 30 min. | D |
lutkovnih ustvarjalcev in v sodelovanju s Kudom F. | Prešeren, | besedilo pa je prevedla Alenka Bole Vrabec. | D |
prireditev, ki jih je slovenski klasični licej France | Prešeren | iz Trsta pripravil ob jubileju, s katerimi so | D |
ostajali na robu kulturnega zanimanja. Virtualni | Prešeren | Prešeren od šol do kosmatih verzov | D |
Virtualni Prešeren | Prešeren | od šol do kosmatih verzov Spletni iskalnik | D |
povezavi z našim poetom. Prvi zadetek: APZ France | Prešeren | iz Kranja praznuje tridesetletnico.Tudi v angleščini | D |
21. stoletja, ali sestaviti pismo, ki ga je | Prešeren | napisal Juliji?Če to ne gre, imate možnost, | D |
Prešerna, ko bi jo ta pripeljal pred oltar? | Prešeren | in Maleš, poet in slikar, se oglašajo iz kamniškega | D |
so obiskovali številni znani gostje. France | Prešeren, | ki je imel strica Jakoba Prešerna, kateri je | D |
Državni znanstveni licej s klasičnim oddelkom F. | Prešeren. | Sledijo še strani za srednješolce Dobrodošli | D |
Na kratko Pestre dejavnosti Društva | Prešeren | v Moskvi Društvo dr. F. Prešeren v Moskvi | D |
dejavnosti Društva Prešeren v Moskvi Društvo dr. F. | Prešeren | v Moskvi je novembra lani postavilo prvi spomenik | D |
bo govorilo več referatov, kot Igor Grdina ( | Prešeren | in svet glasbe), Edo Škulj (Maškove uglasbitve | D |
uglasbitve Prešernovih poezij), Andrej Misson ( | Prešeren, | Cankar-Škerjanc) ...Glavna tema simpozija je | D |
kulturnega praznika smo se v galeriji Kuda France | Prešeren, | ob zaprtju razstave stripov in slik Andreja | D |
serijo večerov uvedel s predavanjem na temo | Prešeren | kot trubadur jutri ob 19. uri v prostorih Društva | D |
naselitveno jedro Slovencev. V epu Krst pri Savici je | Prešeren | pesniško oblikoval zgodovinska dejstva, ki jih | D |
družina. Ciril Zlobec je poudaril, da je France | Prešeren | vedno pomenil poizkus afirmacije slovenstva | D |
faksimilirano izdajo Zdravljice, do danes, ko | Prešeren | še vedno predstavlja simbolno podobo in fikcijo | D |
devet v rokopisni in 147 v knjižni obliki. | Prešeren | je svojo pesniško knjigo začel oblikovati in | D |
Postopek se je zaključil že 22. junija 1846 in | Prešeren | je rokopis izročil tiskarju Blazniku.Tako je | D |
Petnajsti slovenski glasbeni dnevi Škerjanc in | Prešeren | ali glasba in beseda Glasba, poezija, ton | D |
zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave ...« | Prešeren | je tu najprej zaradi dvestote obletnice rojstva | D |
Predmet zanimanja prispevka Igorja Grdine je bil | Prešeren | v povezavi s svetom glasbe.Po njegovem mnenju | D |
A. S. Razpis Kuda France | Prešeren | Kulturno-umetniško društvo (Kud) France Prešeren | D |
Prešeren Kulturno-umetniško društvo (Kud) France | Prešeren | objavlja razpis, s katerim vabi vse, ki bi želeli | D |
jih pošljejo po pošti na naslov: Kud France | Prešeren, | Karunova 14, Ljubljana.Obravnavane bodo vse | D |
Misson je vzpostavil pesniško-glasbena razmerja | Prešeren, | Cankar, Škerjanc, s čimer je prepletel življenjsko | D |
denarja, toda Hribar se je zavedal, da Trubar ni | Prešeren, | da ni »ljudski« in da bo moral najti denar kje | D |
znala ceniti samo maloštevilna inteligenca, | Prešeren | pa je bil ljubljenec naroda in za njegov spomenik | D |
Župančič in razlagal, da je bil Trubar zgolj prvi, | Prešeren | pa da je edini.Leta 1908 pa se je na Aškerčevo | D |
ministrstvo jim je dodelilo 4 milijone tolarjev). | Prešeren | tudi v novih medijih Nekaj odobrenih projektov | D |
Kranja - nameravajo pripraviti cederom Dr. France | Prešeren | in njegova dela, kulturno društvo Burger iz | D |
potekalo od septembra do decembra, Kud France | Prešeren | pripravlja sprehode po Stari Ljubljani, ki bodo | D |
občina Kranj s štirimi predlogi ter Kud France | Prešeren, | Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar | D |
Petra Kusa in Borisa Velerja), v Kudu France | Prešeren | bo na ogled stripovska razstava (selektor del | D |
osebnosti v slovenski zgodovini »zmagala« Trubar in | Prešeren, | za njima je že Milan Kučan, sledita Rudolf Maister | D |
raziskavi, narejeni tri leta pozneje (SJM98/2), je | Prešeren | že nekoliko prehitel Trubarja, Tito pa Kučana | D |
zaznamovala zadnjih 1000 let v Sloveniji) se je | Prešeren | krepko utrdil na prvem mestu, prav tako Trubar | D |
To ni bil neki obupan ateizem. Bil je | prešeren, | poln... se pravi, namesto Boga je prišel svet | D |
inšpekcijo. Zaseženi papirji pričajo, da naj bi | Prešeren | s še dvema pomagačema v petih mesecih v Pomurju | D |
manjšina Antika in krščanstvo pri Prešernu - | Prešeren | v nemški književnosti - Prešeren in Koroška | D |
Prešernu - Prešeren v nemški književnosti - | Prešeren | in Koroška -Koroški Slovenci in Prešeren | D |
Prešeren in Koroška - Koroški Slovenci in | Prešeren | Prešernovo leto je zaživelo tudi na Koroškem | D |
marveč v Domu prosvete v Tinjah na simpoziju | Prešeren | na Koroškem.Seznam predavateljev je bil zanimiv | D |
zaradi odsotnosti predavatelja odpadla. Simpozij | Prešeren | na Koroškem je prvo dejanje skupnega projekta | D |
učiteljem pri podajanju Prešerna) lotil téme | Prešeren | med antiko in krščanstvom.Najprej je obžaloval | D |
duhovniškega okolja, v katerem je živel, in sklepa: » | Prešeren | je bil preveč intelektualec, da ne bi čutil | D |
umetniške vrednosti: »Sam si drznem misliti, da je | Prešeren | celoviti Prešeren, torej velik tudi brez Krsta | D |
Sam si drznem misliti, da je Prešeren celoviti | Prešeren, | torej velik tudi brez Krsta.« Prešeren tudi | D |
celoviti Prešeren, torej velik tudi brez Krsta.« | Prešeren | tudi nemški pesnik Kdo drugi kot odlični prevajal | D |
razmišljanju moderatorja simpozija Vinka Ošlaka je | Prešeren | iz dveh razlogov tudi pesnik naših sosedov Nemcev | D |
po natančnem preučevanju ugotavlja, da je bil | Prešeren | znan nemškemu bralcu po 43 pesmih, ki jih je | D |
postavljajo ob velikane evropske poezije. | Prešeren, | a ne kot »Mozartkugel« Na popoldanski okrogli | D |
vidni kulturni delavci spraševali, kaj pomeni | Prešeren | Korošcem obeh jezikov in kaj lahko z njim počno | D |
Pregnanci, v okviru katerega so člani Kuda France | Prešeren | tu pripravljali ustvarjalne delavnice za otroke | D |
letih. Glavni direktor Acronija dr. Vasilij | Prešeren | pa je opozoril, da analize trga jeklarskih proizvodov | D |
zgodbe, ki jo je Byron popisal v Parizini (in | Prešeren | navdušeno prevedel). Nekdanja ljubimca Prince | D |
Mednarodna konferenca o Prešernu in Puškinu | Prešeren | prvič zares v Moskvi Na razstavi o našem največje | D |
nikdar obiskal Rusije. Toda zdaj je dr. France | Prešeren | končno le v Moskvi, je na otvoritvi razstave | D |
je v Krstu pri Savici prav to zatrdil France | Prešeren: | »Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z | D |
obžalujočo« ugotovitvijo Vojana Rusa, da je » | Prešeren | vendar le meščanski in ne socialistični pesnik | D |
v sredo, 31. maja v ljubljanskem KUD France | Prešeren, | v četrtek, 1. junija v Mariboru in v soboto | D |
premierno že postavljena v galeriji Kuda France | Prešeren | in Fotogaleriji Stolp v Mariboru leta 1998, | D |
posredovanja Prešerna mladim in »priznalo«, da | Prešeren | ni njihov najljubši pesnik.Tako v enem od odgovorov | D |
1962, hodil sem v prva dva razreda O.Š. France | Prešeren | in včeraj sem tam obiskal zelo dobrega prijatelja | D |
kasneje, prav zaradi Trubarja, lahko zapisal | Prešeren. | Seveda ima vsak narod začetek svoje književne | D |
koncentracije ogljikovega monoksida,« je razložil Robert | Prešeren, | gasilec iz poklicne gasilske reševalne službe | D |
zato je tako zahrbten,« je nesrečo komentiral | Prešeren. | V petek okoli 14. ure sta zaradi slabosti delavca | D |
direktorice Šentjakobskega gledališča, na temo | Prešeren | za najstnike).Večerni termini bodo namenjeni | D |
Društvo za zaščito ateističnih čustev, KUD France | Prešeren | - projekt pregnanci, Mirovni inštitut, Pravno | D |
/ Končano snemanje nadaljevanke Filmski | Prešeren | pod streho! Po 125 snemalnih dneh odhaja nadaljev | D |
Pavle Ravnohrib, televizijski oziroma filmski | Prešeren, | ki je naštel 110 snemalnih dni.Ob igralcih je | D |
letnica izida prve slovenske knjige, Boris Paternu | Prešeren | med mitom in resničnostjo, Marko Kerševan Slovenci | D |
drevišnjem literarno-glasbenem večeru v Kudu France | Prešeren | ob 19. uri bo predstavljena poezija slovenskega | D |
slavnostni govornik akademik dr. Boris Paternu. | Prešeren | je namreč eden tistih narodovih mož, ki je prehiteval | D |
Paternu, takrat v resnici še nikjer ni bilo. | Prešeren | se je namreč odločno uprl takratni tezi nekaterih | D |
je po njegovem doletela pravična božja kazen, | Prešeren | pa je bil do nje bolj prizanesljiv; njegova | D |
Takrat so svoje ulice oziroma ceste dobili | Prešeren, | Trubar in Vodnik, Dalmatina pa je izpodrinil | D |
ruščini in slovenščini izdalo Društvo France | Prešeren | v Moskvi in naj bi se že povzpela na tretje | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |