prešeren (201-300)

Rusom, Mickiewicz Poljakom, to in še več je	Prešeren	Slovencem. Prešeren je prvi resnični in hkrati	B
Poljakom, to in še več je Prešeren Slovencem.	Prešeren	je prvi resnični in hkrati največji slovenski	B
sestojalo pravzaprav iz Vodnikove ode Napoleonu.	Prešeren	ni imel nobenega utiralca poti in nobenega učitelja	B
čudovitega moža hvaležnost in občudovanje.	Prešeren	pomeni duhovni preporod naroda, njegov nastop	B
najljubkejše blagozvočje, izvabiti najfinejše nianse.	Prešeren	je ljubil svoj narod in svoj jezik s tisto resnično	B
kulturno združitev vseh južnoslovanskih plemen.	Prešeren	tem prizadevanjem -- imenovanim ”ilirizem“	B
prijateljev, da bi ga pridobili za to idejo.	Prešeren	nikakor ni bil slep za upravičenost takih prizadevanj	B
inferiornost slovenskega naroda“ niso dosegla ničesar;	Prešeren	je bil prepričan, da slovenskega in hrvaškega	B
1849 napisal umrlemu Prešernu. Na Dunaju se je	Prešeren	pridružil tudi češkemu pesniku Čelakovskemu	B
Slovence na Prešernov pomen. Leta 1828 se je	Prešeren	kot doktor prava vrnil v Ljubljano.Nekaj časa	B
prikladna slovenskemu jeziku, dasiravno jo rad rabi	Prešeren.	Mešani stopi naj se nikar ne rabijo.	B
naroda in njegove literature, ali Bleiweis, ali	Prešeren?	PROFESORJI: Bleiweis!	B
frančiškanskega mosta, se je ozrl na Prešernov spomenik,	Prešeren	pa se je hudobno nasmehnil. ”Še ta bi norce	B
in vsaki se je vdal. . / . / stran 141 . /	Prešeren	se je spreminjal, da se je človeku smilil; muza	B
III.	Prešeren	(ilirizem). IV.	B
poezija -- naša lirična pesem, balada in romanca.	Prešeren	ni pomislil: ”Slovenci nimamo svoje epopeje	B
pesniški genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr.	Prešeren.	Prešeren se je namreč ravnal po tisti tako naravni	B
genij vseh avstrijskih Slovanov, Fr. Prešeren.	Prešeren	se je namreč ravnal po tisti tako naravni in	B
Prešernu za ljubljanski ”Illyrisches Blatt“;	Prešeren	pa mu je odgovoril: ”Die Einrückung der beigegebenen	B
široko občinstvo slovensko! -- V tem, da je	Prešeren	kljub vsem vabljivim fantastičnim idejam, kljub	B
slov. književnost in kulturo. Le malo je imel	Prešeren	prijateljev, ki so že za časa njegovega življenja	B
poznali in pripoznavali njegovo genialnost.	Prešeren	je bil osamljen in pozabljen, po Slovenskem	B
Slovencem Levstik in Stritar, kdo da nam je bil	Prešeren	in kaj da nam je še dandanašnji.--	B
letih napredovala splošna kultura slov. naroda.	Prešeren	je bil še glas vpijočega v puščavi, Gregorčiča	B
ni prozaično; zahvalil bi se za tako prozo;	Prešeren	bi imenoval takega pesnika ”kvaso“, Stritar	B
napravili veliko slavlje. Kdo je bil slavljen: ali	Prešeren,	ali njegov spomenik, ali oče Janez Bleiweis	B
je živel in pisal največji slovenski pesnik,	Prešeren.	V kakšnih političnih in družabnih razmerah je	B
krog, to je prvo in strašno znamenje nove dobe.	Prešeren	je živel kakor proletarec in se je hotel obesiti	B
jasno odprlo brezno med narodom in ljudstvom.	Prešeren	je bil velik pesnik in ljudstvo ga ni več razumelo	B
stvar taka, naj me pišejo v uho vsi živi ljudje!	Prešeren!	Ti, ki stojiš visoko nad nami, ti, ki gledaš	B
življenje, ti, ki stojiš pod žabo in nad nami --	Prešeren,	kandidiraj!--	B
--	PREŠEREN	pod žabo: Za take ljudi se pa res ni izplačalo	B
Staro pripovedko o tej lipi in povodnem možu je	Prešeren	upodobil tudi v znani pesmi. Zbori in pravde	B
Rousseaujevega kova, ki ga je kot prvi osvojil France	Prešeren	in ki poslej še dolgo obvladuje vsega slovenskega	B
predvsem po svojih parolah: Na primer, France	Prešeren:	»Največ sveta otrokom sliši Slave. Tja bomo	B
spet samo naši nevarni misleci, kakršni so bili	Prešeren,	Levstik, Cankar, Župančič, Prežih, Prijatelj	B
je bolj kot kdorkoli izmed nas doživel tudi	Prešeren,	ki je kljub svoji svobodomiselnosti začutil	B
resnicoljuben, kot je bil resnicoljuben France	Prešeren,	da se zave svoje umrljivosti in zaživi v hrepenenju	B
spomni, trpi brez miru!“ je Pevcu zapisal naš	Prešeren	- Kierkegaardov sodobnik in ”brat v obupu“	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	.Tako po svoji zasnovi kot po sodelujočih avtorjih	B
PROST BO VSAK, NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK! (Fr.	Prešeren)	Avtorji upajo, da bo ta knjiga pomagala tako	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	, Moskva Zapiski Herbersteina in prihodnost	B
stikov med Slovenijo in Rusijo, „Dr. France	Prešeren“	v Moskvi, ni namenjena samo strokovnjakom zgodovinarjem	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	drpreseren@bigfoot.com	B
občečloveško stvar Francetu Prešernu. Zato sta zame	Prešeren	in Slomšek binom, ki rešuje slovensko, a tudi	B
narod ne presega slovenskega, temveč se mi zdi	Prešeren	na duhovni ravni globlji, večji.Res je, da je	B
jezikovni vir . / . / stran 46 . / tuoznosti,	Prešeren	vendarle stoji globlje vkopan v snov planeta	B
šibkosti in inteligenčne manjvrednosti. Velikan	Prešeren	ostaja zvest svojemu „majhnemu” jeziku, za katerega	B
posebej. Vedeti mora, kar je vedel in čutil	Prešeren,	po tem sonetu gotovo bolj filozof kakor večina	B
se to ne bilo smelo storiti že iz pijetete.	Prešeren	je vse kaj druzega; njemu se pač smé popraviti	B
ali kjé drugjé. Vsako črko, ki jo je napísal	Prešeren,	objavljamo s hrupom in truščem, - to je prav	B
govoril na smrtni postelji, se ni smelo gledati.	Prešeren	je dal svoje pesmi sežgati, - in nad Kettejevo	B
skrbeh, si lahko misliš! Pozdravlja Te Kavarna	Prešeren	Ivan 2. 9. 1911 17 Dragi Iso!	B
Naslov ji bo - - ”Primicova Julija“; tudi dr.	Prešeren	nastopi.In Prešeren je bil imeniten satirik	B
Primicova Julija“; tudi dr. Prešeren nastopi. In	Prešeren	je bil imeniten satirik!-	B
Krpanovo kobilo“. Manjkajo še téle stvarí: II/4	Prešeren	- oktobrova št. lanskega ”Zvona“ in Prešernova	B
slavnosti“ (II) (”Zvon“) bosta naslovljeni ”	Prešeren“	(glej razvrstitev, ki sem Ti jo poslal) in numerirani	B
- Uredi gledé izpuščene črtice (”	Prešeren“	- II); tiskana je v ”Zvonu“, 1905, menda 10	B
Zajca). Spomenik je popolnoma ponesrečen -	Prešeren	je podoben nerodnemu penzijonistu, ki je stopil	B
brigam veliko; ”koža je podplát postala“ pravi	Prešeren.	Ne brigam se veliko za vse neprijetnosti, za	B
torek, sigurno ob 10h dopoldne v kavarno ”	Prešeren“	; ako dobiš to pismo kasneje, pa bodi ob dveh	B
izročite Svetinu, da mi prinese v kavarno ”	Prešeren“	.Do enajstih namreč moram že biti v kasarni.	B
slovenskih poetov staviti poleg njega jedino	Prešeren	...Dosegel bi ga bil morda Dragotin Kette, - a	B
pusto, utrujeno in naveličano. Bach, Whitman,	Prešeren,	Kocbek, Tagore, Eliot, ostalo je moralo ostati	B
presenetilo, ko mu je Župančič odgovoril, češ, če je	Prešeren	tam zgoraj, spada on na najnižjo polico.Maister	B
nekoč govoril in pisal, da je Trubar sicer prvi,	Prešeren	pa je edini in da je pravzaprav oče slovenstva	B
kotih ti, z nočjo obdani. Nakar mi je dejal: »	Prešeren	nas ne zapusti v nobeni sili.To je pesnik svojega	B
vsemirja. Kaj in kje je bil v njegovih predstavah	Prešeren?	Ko smo leta 1926 proslavljali Prešerna v Mariboru	B
mesto. V zadnjih stihih drugega soneta pravi	Prešeren:	...zija nasproti življenja gnus, nadlog in stisk	B
in še v trinajstem. Kajti v dvanajstem pravi	Prešeren:	ak'hočeš, / da bi zalši cvet rodile, / ...jim	B
pomirjeno in spravljivo dejal: »Če bi bil jaz	Prešeren,	bi ta stih napisal takole,« in mi je prebral	B
prepričan sem, da je tudi takrat vedel, kako ga	Prešeren	spet ni zapustil, saj je pisal o svetopisemskem	B
pesmi podajale laglje in bolje kakor na primer -	Prešeren,	s katerim je imela hude težave, in še imam vtis	B
Priznavala mi ga ni samo Lili. Istega leta kot njen	Prešeren	je izšla tudi njena knjiga Jugoslawische Frauenlyrik	B
poezije«, je pa vendarle več kot verjetno, da	Prešeren	nikakor ne bi hotel biti sodnik takega sodišča	B
Saint-Exupery, Moliere, Rilke, Tjutčev, kajpada	Prešeren,	Župančič, Cankar, Levstik, Nietzsche, Bernanos	B
Saj tudi tisto kar nam je pel večno-slavni	Prešeren,	ni nikdar nasitilo praznega želodca. S. n. je	C
Kranjec, ki mu je jezik, v katerem je ustvarjal	Prešeren,	svetinja, in se hvalil, da mu je blagor preprostega	C
sliko je videl tudi vernik "boga" bega - France	Prešeren.	Njegovemu Popotniku (ki ni nič drugega kot romantični	C
DODATEK	Prešeren,	čas in zgodovina Generacije, rojene v vsestransko	C
rokokojskemu kozmosu - tj. svetu cikličnega časa.	Prešeren	je na začetku svoje pesniške poti s prevodom	C
S/tanovitniga nič ni." Na drugi strani se	Prešeren	giba tudi v območju cikličnega časa. Vendar	C
njih - so hčere Mnemosine. Treba je reči, da	Prešeren	razmerje med lastno poezijo - ne poezijo kot	C
manjvredni) pesniki. S tako zastavljeno mislijo je	Prešeren	na naših tleh inavguriral poetološko tolerantnost	C
poezije. Čop je bil vsekakor manj toleranten kot	Prešeren:	bil je samo bolj vljuden in manj neposreden	C
Seveda pa ni mogoče spregledati dejstva, da	Prešeren	pesniški poklic oziroma pesniško poklicanost	C
oziroma v sugestivno ikonično podobo. Tudi	Prešeren	se v svoji poeziji ne odreka najrazličnejšim	C
Os linearnega časa je nespregledljiva.	Prešeren	se zlasti od nemških romantikov razlikuje po	C
Ne obravnava jih ne posmehljivo (z ironijo	Prešeren	tematizira človeško religioznost - oziroma točneje	C
zavestno odmikanje in nezavedno približevanje (	Prešeren)	.Le pri Jenku lahko z gotovostjo trdimo, da je	C
bi neposredno posnemali. Vendar sta že on in	Prešeren	spoznala, da je mogoč tvoren, oplajajoč tok	C
ljudskega kot umetnega izraza. Paternu meni: "	Prešeren	je svojo zgodnjo in poznejšo poezijo zelo močno	C
Nezakonska mati - ljudska pesem pravi, da se je	Prešeren	po načinu pesnjenja popolnoma približal stilu	C
transformirajo ljudsko v umetno realizacijo.	Prešeren	je duhovno hkrati blizu in daleč stilnemu in	C
vsebinskemu sistemu ljudske pesmi. Tako je prav	Prešeren	z naslonitvijo na ljudsko pesem in s svojo individualno	C
pesmi po teh značilnostih bolj oddaljen kot	Prešeren.	Shema stikanja med ljudskim in umetnim je pri	C
Ugotovitve II Oba ustvarjalca,	Prešeren	in Valjavec - eden artistično močnejši, drugi	C
umetne lahko postala ljudska pesem. Tudi France	Prešeren	je avtor, čigar pesmi so ponarodele.(Glej drugo	C
še Brnčič 1971/72: 64-72), ki jo je prevedel	Prešeren	leta 1824 in je ponarodela, postala pogojno	C
Za analizo tega niza je pomembno, da se je	Prešeren,	ki je s prepesnitvijo tega motiva prvi na pergament	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani