nova beseda iz Slovenije
Burnsa s Prešernom pod naslovom Burns kontra | Prešeren | (z nadaljevanjem v torek in četrtek), v izvedbi | D |
največji peščeni otok na zemlji, tako kot je | Prešeren | največji pesnik v Sloveniji.S tem hočem reči | D |
predvečer nacionalnega kulturnega praznika. | Prešeren | se je sicer rodil in umrl pred časom, ko sta | D |
ki živijo na tujem. Kot je zapisal dr. France | Prešeren: | Da bi nam srca vnel za čast/ | D |
program člani kulturnega društva dr. France | Prešeren | Žirovnica Breznica, popolne pa sta ga v hiši | D |
gaju v Kranju, kjer sta pokopana pesnika France | Prešeren | in Simon Jenko, tradicionalna slovesnost, ki | D |
da se opazujemo, motrimo, kot bi ne bili mi. | Prešeren | je bil njihov največji pesnik, morja imajo za | D |
Prešernu tip nekakšnega Jurčičevega Krjavlja. | Prešeren | je najbrž bil vse to, kar je o njem film povedal | D |
izogniti namigu, in »utemeljenemu sumu«, da je | Prešeren | videl v Juliji tudi rešitev za svojo negotovo | D |
slovenski pesnik in njegova usoda. Zato televizijski | Prešeren | pač ne more biti naš pesnik, ne more biti tista | D |
nteligentno in manj enostransko. Bistveno je bilo, da | Prešeren | ni ustrezal zunanjim atributom in obrazcem, | D |
natisnila obsežno delo Jureta Zupana Kaj je | Prešeren | rekel o... s podnaslovom Poezije in konkordance | D |
Založba Mladika knjigo Janeza Mušiča France | Prešeren | s podnaslovom Zgodbe - pesmi - podobe, celjska | D |
Milčka Komelja. Jure Zupan v knjigi Kaj je | Prešeren | rekel o...Poezije in konkordance nadaljuje raziskova | D |
po abecednem redu samostalnikov, kot jih je | Prešeren | uporabil v pesnikovanju.Ta princip sicer ni | D |
je nastala še za časa njegovega življenja. | Prešeren | se ni maral portretirati, znano pa je, da je | D |
Mitja Meršol | Prešeren | v Spodnjem domu Diana Zajec | D |
postopač France Pacnjek, je rad govoril, da je | Prešeren | maloveren.Ernestina Jelovškova, hči Tinka, kot | D |
njegovem nagrobniku piše: Tukaj počiva France | Prešeren, | nejeveren in vendar veren.In ob tem dodal: Ti | D |
okolnost, iz katere si lahko razlagamo dejstvo, da | Prešeren | ni posebno iskal ožjega znanja z njo.Ker je | D |
Prešernu svetlikati vse življenje. - V Juliji je | Prešeren | ljubil vse, česar ni imel, po čemer je hrepenel | D |
podrobnejša razlaga bi lahko bila hitro banalna, | Prešeren | je pač znal reč povedati z očarljivo in z ničimer | D |
krajev in odprtih glav. Trdina: Dokler je živel | Prešeren, | so ga imeli vsi za norca, ali ko je umrl, so | D |
razume vsak gimnazijec, je znano, kolikšno moč je | Prešeren | pripisoval neponarejeni, materinski, naturni | D |
To, da mu je bil dodeljen pesniški dar, je | Prešeren | zaznaval kot zavezo občestvu, ljudstvu, ki ga | D |
zgodba o Orfeju pa ima tudi svoj drugi del, ki ga | Prešeren | ni upesnil: Pevčevo navdihovalko in veliko ljubezen | D |
malo takih, ki živijo v sveti veri, da je bil | Prešeren | kot puto, angelček, ki so ga sama glava in repetničke | D |
ozadje? Ceno, ki jo je zanj vnaprej poravnal | Prešeren | s svojim nesrečnim, po svoje razviharjenim življenjem | D |
in Sonceta poslej seveda ni bilo več blizu. | Prešeren | pa je že prinesel v gostilno šalico, ki je ena | D |
nima na sebi nič težkega... Ali Franc Gogala: | Prešeren | je bil dober, dober človek. Strašno dober za | D |
so ga radi imeli... Veselega se je le delal | Prešeren, | pa ni v resnici bil, notri ga je zmeraj nekaj | D |
Ivana Wohlmuth Sadnikar: Kot človek je bil | Prešeren | čisto pohleven, čisto miren.Bil je v resnici | D |
dekleti doma se je časih slišala tudi beseda: ' | Prešeren | je menca.'Kakor bi si govoriti ne upal, je bilo | D |
slovenske književnosti 19. in 20. stoletja ( | Prešeren, | Kersnik, Božič, Zidar, Lainšček, Slodnjak idr | D |
nerazčiščene finančne operacije v zvezi z nadaljevanko | Prešeren. | Gre, na kratko, za to, da naj bi RTVS izplačala | D |
najbrž razdeviči gospodična Khlunova, saj Slakov | Prešeren | pri spolni združitvi sploh ne sodeluje, marveč | D |
delala Čeha, ki nista vedela, kakšen in kdo je | Prešeren. | «- »Del Prešernovega karakterja se ujema z mojim | D |
interpretacijo njegovega alkoholizma. In še tole: | Prešeren | se za slovenstvo ni odločil kar na pamet po | D |
kritično dotaknil Boris Paternu v knjigi France | Prešeren | in njegovo pesniško delo (objavljeni leta 1977 | D |
In kaj je »wallenrodizem«? Kaj pa | Prešeren | sporoča tujcem, ki ga berejo, ko ga mi prevajamo | D |
postal Astoria), depandanso Gorenjka in vilo | Prešeren | ob Blejskem jezeru dala v najem Ljubljanskim | D |
ljubljanskem koncertu v trnovskem Kudu France | Prešeren. | Dan prej bodo nastopili na koncertu za prijatelje | D |
plošče Željo daleč stran v trnovskem Kudu France | Prešeren | v četrtek, 1. marca.Če vam že ne moremo predvajati | D |
sodeloval in za to tudi nima pristojnosti. Damjana | Prešeren, | predstavnica ZVKDS za stike z javnostjo in promocijo | D |
Strašna slepota je človeka! ( | Prešeren) | Tudi vaš članek, se zdi, kot da ste zgrabili | D |
Rezultati so porazni. Okrog leta 1820 | Prešeren | zapiše: Da govori gospoda le (ki vlada), po | D |
ustreza zunanjim določilom - Koseski prav tako kot | Prešeren, | Žmitek nič manj od Groharja, ob Strniši pesniški | D |
razveljavljate Prešerna. Pa vendar je bil dr. F. | Prešeren. | Dediščina neprecenljive vrednosti se izgublja | D |
dokumentarec Dvojno življenje o nastajanju nadaljevanke | Prešeren. | Snemalne razmere njenega celovečernega prvenca | D |
metodo, ki je blizu novemu historizmu (Neznani | Prešeren, | 1994), do ambicioznega projekta, kot je Duhovna | D |
Odkod ta obsedenost s slovenskim pesnikom? | Prešeren | ni moja edina obsesija.Obstaja kar nekaj pesnikov | D |
da lahko poskusim še nove možnosti. A vendar; | Prešeren | po mojem mnenju spada med največje svetovne | D |
drugemu in šele tu se začenja prava drama. | Prešeren | je idealni pesniški predmet; priljubljen v Sloveniji | D |
so potem doživeli reinkarnacijo. Morda ima | Prešeren | tudi možnost, da oživi, čeprav ne moremo reči | D |
da je tam mrtev, je pač nepoznan. Morda bi | Prešeren | s svojega mesta naredil kaj za poezijo, ki se | D |
najrazličnejše variacije prevodov, lahko podvomimo, da je | Prešeren | zdaj za vami? Prešeren me je osvobodil, tako | D |
lahko podvomimo, da je Prešeren zdaj za vami? | Prešeren | me je osvobodil, tako da zdaj lahko prevajam | D |
balkansko pesniško antologijo 19. stoletja. | Prešeren | je bil nekakšna vstopnica v balkanski prostor | D |
dogodkov nekritično prevzel Valvasor, od njega pa | Prešeren | v Uvodu v Krst pri Savici. S krščanstvom | D |
morda največja pri nas doslej. V Kudu France | Prešeren | v Trnovem bo namreč od 19. ure naprej odprto | D |
Zgodba gospoda P. F., No Man's Land, morda tudi | Prešeren | iz nadaljevanke, ta bi bil torej enaindvajseti | D |
mladenke, ko naše je krvi dekle ...« je France | Prešeren | že v Zdravljici opeval lepoto naših deklet. | D |
Brane Grubar, Barbara Žefran in celo mrtev | Prešeren | (Gašper Tič). P. K. Kinoteka - imperij vrača | D |
interpreta Gašperja Tiča (v produkciji KUD France | Prešeren | Ljubljana) je namenjena »otrokom od 9 do 99 | D |
slovenskih kinematografih pa že straši novi | Prešeren; | v eni sekvenci celo dobesedno.Prešernovemu letu | D |
Tič), ki lazi za njim kot senca iz naftalina. | Prešeren | ga ne gnjavi preveč in Rovšček se mu pusti ravno | D |
Razpis Kuda za leto 2002 Kud France | Prešeren | objavlja razpis za programe in razstave v letu | D |
imel z velikonočno skrivnostjo pesnik France | Prešeren. | Vsem, ki smo ga brali, je dobro znano, kaj se | D |
besede ni. Prizor v televizijski nadaljevanki ( | Prešeren, | 2000), ki prikazuje ta dogodek, je božanski | D |
avtorski svobodi. Kaj pa, če je hotel biti France | Prešeren | kot Francesco Petrarca (eden in drugi sta FP | D |
pesnikovega rojstva. Umreti ni mogla stara Sibila ( | Prešeren | in antika) je njen naslov, spisal jo je profesor | D |
Tako nekako, po spominu. | Prešeren | se je z vprašanjem smrti soočil, ko mu je umrl | D |
vero, da jih po smrti čaka srečna večnost. | Prešeren | je večkrat obžaloval, da te preproste vere, | D |
tudi vso naravo, v človeku je navzoč z dušo. | Prešeren | na vrhuncu svojega duhovnega razvoja ni bil | D |
je takrat zares dogajalo? Kdo pa ve, kako je | Prešeren | zares izgledal!Če so iz Amadeusa naredili totalno | D |
Sieg Heil!« bi lahko zakopulirali. Kakšen TV | Prešeren | neki, si pravijo, tole je naša mantra, Oda Prešernu | D |
& zalezovan, (v)poklican, saj štekate, Bogo | Prešeren | nam je spregovoril. Ni medmeta, ni besede mimo | D |
skultivirati, namiliti in umiti, celo razspoliti. | Prešeren | je naše razkužilo. Vsekakor, ravno pravi. | D |
Tako, da te boli kurac. Tako, da te boli ta | Prešeren. | Zaključni haiku, posvečen našemu velikemu poetu | D |
Zdaj se pa spelji. Ko se konča film, postane | Prešeren | odveč.Oda ga odpravi. | D |
publiki), pa improligaških predstav v Kudu France | Prešeren | in Grapefruitovih predstav v Gleju, delno pa | D |
ljudskimi pevci pomeni to, kar Slovencem pomeni | Prešeren, | njegov sodobnik, v umetnem pesništvu, so v Zrečah | D |
seštevkom med vsemi kajakaši. Le za odtenek manj | prešeren | je bil njegov kanuistični vrstnik Dejan Stevanovič | D |
dinamičnost z duhovitimi vložki, kot npr. izbor miss | Prešeren | ali javljanje v živo s prizorišč, kjer se zbirajo | D |
drugi, minulo soboto počasi napolnili Kud France | Prešeren | in potrpežljivo čakali začetek tekmovalnega | D |
Revolucija!« so v prvih vrstah dvorane Kuda France | Prešeren | v sredo javknile ostarele črne muce, v ozadju | D |
strani vsesplošna zaskrbljenost, da ne bi postal | Prešeren | mit, da ne bi ustvarjalca sodili po delu, in | D |
kratki film Dihati /pod vodo/), v Kudu France | Prešeren | odprli razstavo stripa, v zasilnih prostorih | D |
gledališka skupina Bube (produkcija Kud France | Prešeren) | iz Ljubljane. (Nastopile so Petra Milič, Lea | D |
Zahtevamo tako oblast, kakršno je zahteval že Franc | Prešeren, | ko je dejal: Da oblast in z njo čast ko pred | D |
Delo, 23. maja Princ | Prešeren | in »uspavana inverzija« K viharnemu polemičnemu | D |
Ljubljane, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ F. | Prešeren | iz Kranja in društva Jaka Štoka s Proseka. | D |
Polemike med vodstvom in člani SIM G. Jože | Prešeren | je v svojem pismu navedel nekaj resničnih trditev | D |
Dorica Maku Foto Jože | Prešeren | John Paul Sifler leta 1976 | D |
Bazovica), v Splitu (Triglav), Šibeniku (France | Prešeren) | in Dubrovniku (Lipa). P. Ž. Začel se je 49 | D |
najboljši kompilacijski album je Dr. France | Prešeren | - Neiztrohnjeno srce - pevci slov. popa v Prešernov | D |
še pred prvimi večstrankarskimi volitvami. | Prešeren | jo je napisal »ob novini leta 1844«.Objavljena | D |
pač uporabljali prvo različico, kot je dr. F. | Prešeren | za Martinovo 1844 napisal in je ohranjeno v | D |
Sigismund Krištof Herberstein, prošt Janez Krstnik | Prešeren | in stolni dekan Janez Anton Dolničar, so bili | D |
Linhart je napravil Beaumarchaisa skromnejšega, | Prešeren | ni bil niti Novalis niti Shelley, ampak Slovencem | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |