kostanj (825)

kaj mislite, da ga ne poznam? On peče svoj	kostanj.	No, meni je vseeno, - pa če se razdeli narod	A
vzor? Smereka vitka ali ravni bor, košati	kostanj	ali stari hrast, ki dviga kot junak se čvrst	A
Lipa je šumela, pa utihnila. In cvetel je	kostanj,	zima cvet upihnila. Vitka smreka, zelenela nisi	A
z ubogim kmetom, vam pa prinesem, ko prodam	kostanj.	« Črvad na korenu Mladost in zdravje!	A
okrogle travnate gredice, ki je objemala divji	kostanj,	da bi si zdaljšal pot. Takrat se je ustavil	A
Predebelo skorjo ima okrog srca. Kakor oreh in	kostanj	skupaj: trdo lupino, debel olupek in še bodeče	A
bil kos življenja. Pod oknom je rasel divji	kostanj.	Moral je biti precej debel, star in visok, da	A
široko blatno dvorišče, na star, napol usahli	kostanj,	v katerega so vrezana velika podolgovata srca	A
vseeno razžive: lezejo na stari, napol usahli	kostanj,	se prešerno majejo v rogovilah, padajo s trhlih	A
zdaj v poletju, pa gre na dvorišče, sede pod	kostanj	in se zamisli.Zadnja leta se posebno rad odpravlja	A
Noč postaja bolj in bolj gosta.	Kostanj	sredi dvorišča šumi v vetru: pod njim se tiščijo	A
dejal: »Jejhata, jejhata, ti so prišli pa po	kostanj	v ogenj!« In imel je prav, kajti h kosilu	A
mladini. Pred cerkvijo pa se košati mogočen	kostanj	in zbira vsako nedeljo pred službo božjo in	A
rad. A v žerjavico tudi zanj ne bom segal po	kostanj.	« Ivan je bil sicer hud, da drugi niso pogumnejši	A
ja, ne ravno vso jesen. A ko je začel padati	kostanj,	sem bil zagotovo že tu. Halgato ne razume.	A
neko dvorišče. Hišica, ki jo je zakrival divji	kostanj	in ki so se ji na streho naslanjale številne	A
ustavijo in masturbirajo stoje ali pa stopijo za	kostanj,	to je od dijaka do dijaka različno, morate razumeti	A
Hosta je kmalu nehovala, samo še kak dob ali	kostanj,	ki ga je tukaj mnogo, nam je zaslanjal razgled	A
je pripravljal pot v deželo. Za nas je šel po	kostanj	v ogenj in poginil.Tako misli o njem tudi Vilar	A
drevesih; španski bezeg že v dehtečih cvetih; divji	kostanj	je košat še povešal široke, pa mladostne, šibke	A
skavtski zakoni niso sladoled in niso pečen	kostanj.	Zdaj so me zanimali ti zakoni in sem vprašal	A
blagu.’ Posmejal se mi je in rekel: ‚Grem rajši	kostanj	klatit’.K nam mu ni dišalo, ki čakamo dne na	A
usta raztezajo v nasmeh ... ... in - peeeenk! Zrel	kostanj	pade z veje, bodikava lupina se mu razpara na	A
zakotlja se in obleži v rešetki nad kanalom.	Kostanj	i! V temi brez diha me kličejo kostanji	A
spoznala, kam so uprti vsi ti nevidni pogledi - v	kostanj	pred menoj.Stopila sem k mogočnemu deblu.	A
Naglo sem obšla deblo in obstala. Na	kostanj	je bil pribit rdeč lepak z orlom in kljukastim	A
nasmehnila, že na pol v sanjah, in - peeenk! Zrel	kostanj	je padel z veje, bodikava lupina se mu je razparala	A
malin. Proti koncu jesenske dobe si je že pekel	kostanj,	ki ga je tu in tam našel na južnih pobočjih	A
gospoda avskultanta. Peter Pop se je naslonil na	kostanj	in gledal za njima.V ”Narodnem domu“ pa so razpravlj	A
suhe in zgrbljene njene drobne roke ... Visok	kostanj	je rasel pred gradičem in ko sem sedela na véčer	A
in sam sebe in živi brez skrbi, kakor tisti	kostanj	tam ... ki mu je hladno že zdaj.“ Zavzdihnil	A
oziral z večjo ljubeznijo in z večjo gorkoto na	kostanj	nad mano, na rumene luči, ki so se igrale po	A
gospod deželnosodni svetnik B. - se je vzpel na	kostanj,	plezal je s spretnimi nožicami ter se nastanil	A
sta pred belo gostilnico, daleč zunaj mesta;	kostanj	se je košatil visoko nad mizami in sence so	A
Ker je bila žalostna in trudna, je sedla pod	kostanj,	skrila je lica v dlani in nenadoma so vstali	A
odprte duri, skozi široko vežo ter pred hišo na	kostanj.	Stali smo spodaj in smo ga klicali, milo in osorno	A
zibal kakaduj. Postavili smo gajbo na mizo pod	kostanj.	Nerodno in težko se je spustil na mizo, s trudnim	A
	KOSTANJ	POSEBNE SORTE Zunaj mesta, že daleč od	A
mesta, že daleč od prahu in od ljudi, je živel	kostanj	v zeleni samoti.Hodili so ga gledat, kajti bil	A
Priromal je starec ob bergli; ko ga je obsenčil	kostanj,	mu je v krvi zapela mladost. Nekoč se je	A
ko sta dospela; sedla sta na klop pod košati	kostanj,	ki je bil že skoro ves v cvetju. ”Ali moraš	A
bila prijela za roko. . / . / stran 101 . /	Kostanj	je zašumel in velik dišeč cvet je padel mednja	A
bliže, Francka je trepetala in se je skrila za	kostanj,	pijanec se je vračal iz krčme, opotekal se je	A
Bog védi odkod; jaz sem slonel ob kostanju in	kostanj	in belacesta pred mano in ves zeleni gozd in	A
zatrepetalo srce. Od okna je videl doli pod	kostanj	in predstavljal si je še enkrat tisto minuto	A
po veliki poti. V strani je stal visok, star	kostanj	z dolgimi, preperelimi vejami; samo par popkov	A
zdrznila in prijela je Nikolaja za roko. ”Ta	kostanj	je lani še rodil...Tukaj se je poslavljal Rekar	A
pamet; hodi po cesti, kakor privezana za oni	kostanj	tam in se ne gane ne za korak dalje.Pričarana	A
gospod, izvolite pogledati na ono stran, tja pod	kostanj,	da boste spoznali, kako spoštuje ta popačeni	A
tik pota razprostira široke svoje veje star	kostanj,	pod katerim je rastlo mehko mahovje, mehko in	A
njim: »Če greste kaj po gozdu, malo glejte!	Kostanj	kradejo, da je groza! Primite tatu in zaprli	A
obraz ter se rotil na tatice, ki hočejo ves	kostanj	odnesti.« »In medve še bežali ne bova.«	A
kjer se je skrival, pobirata mladi dekleti	kostanj	po tleh.Z belimi rokavi in predpasniki napravljata	A
velikim trudom trešči v polno vejo, da se zreli	kostanj	usuje od nje kakor dež. »Oj, ko bi tole Jernej	A
družini. E, naj bo, kar hoče, medve pobirajva	kostanj!	« »Pa kje je tičal toliko časa?«	A
vrže že omenjeni kolec v vejo. Zopet se je usul	kostanj.	A nekaj ga je priletelo skoraj do drevesa, kjer	A
kakor blisk v grmovje. »Tu se pobira moj	kostanj!	« spregovori Lesovéj, poudarjaje besedo »moj	A
izpusti svoj predpasnik, da se usuje svetli	kostanj	po zemlji. Z ročico si hoče nekaj popraviti	A
Nižave je šel mimo ter dejal: tu doli kradeta dve	kostanj.	Vse nam bodo pokradli, ti hudirji!«	A
bi bil lesen?« vpraša Turkinja. »Doma pa ti	kostanj	kradejo, ti gozdni čuvaj, ti!« dostavi vijolica	A
kako sta se sestri napotili v višavske gozdove	kostanj	pobirat.Dobro sta vedeli, kako vestno čuva kostanj	A
pobirat. Dobro sta vedeli, kako vestno čuva	kostanj	stari Jernej.Izposodita si torej kmetsko obleko	A
je dejal: tu doli ob dolgi poti kradeta dve	kostanj!	Onidve pa sta komaj pričakovali starega čuvaja	A
bili ostali pri ognju, ki je pri potu gorel, in	kostanj	pekli.Kaka dva koraka proč sta stali dve deklici	A
tu, da bodemo videli, kako bodo ti fantički	kostanj	spekli.« Tako pravi mlajša sestrična in poredno	A
gre, bežimo!« pravijo dečki, popusté ogenj in	kostanj,	kape v roke primejo in zbežé. Tudi deklici se	A
pomikala družba po gorskem kolovozu; bukev in	kostanj	sta širila košate svoje veje na desni in levi	A
hudo pri srcu po njej! Sedaj sem pa najlepši	kostanj	tja zasadil, katerega sem mogel najti; bodete	A
proti kotu zelene ograje, kjer je stal lep, mlad	kostanj	in razširjal svoje veje nad majhno klopco, ki	A
od družbe in šla v grajski vrt ter sela pod	kostanj,	katerega je bil zasadil Tine na mestu stare	A
za tuje koristi, dokler ni v nji začel pokati	kostanj,	ki jih je osmodil in oslepil.Tam doli v Iliriji	A
drevju nasejane ježice so se svetile v soncu. »	Kostanj	dobro kaže,« je hotel začeti razgovor oče.	A
cepil slive in češnje in hruške, kdo bo varoval	kostanj	in češnje pred tatovi, hišo pred cigani? »Lovrè	A
lepo osnažen in čez in čez rumen kakor pečen	kostanj,	stisne ga, da poči in lepo zadiši; potem ga	A
« »Tudi slast ni slaba, le pokusite; kakor	kostanj!	‒ Ne tako, lupiti ga ne smete, skorja je najboljša	A
ne smete, skorja je najboljša!« »Res, kakor	kostanj!	Nikoli bi ne bila mislila, da je tako dober!	A
proti soncu. Pred hišo bom posadila lipo ali	kostanj	in pod drevo postavila mizo, da bomo poleti	A
rdečica, pod košato pričesko pa je povešala kot	kostanj	rjave oči, kakor da jo je kdove zakaj malce	A
ni dala reči dvakrat: nemudoma je stekla po	kostanj.	Za petdeset par ga sicer ni mogla pričakovati	A
imela vse sama. Oče je stal ob strani in mu za	kostanj	ni bilo kaj dosti mar. »Glej,« je vzkliknila	A
Jasna, ki je z mano vred nestrpno čakala na	kostanj,	ga ni skušala zadržati. Mati je vrečico s kostanji	A
jazbečar Habakuk! Tedaj pa je cepnil bodljiv	kostanj	Hahalinu na debeli nos.Pek se je prebudil in	A
začne s prvim korakom. ◆ Šel je za druge po	kostanj	v ogenj. ◆ Šele vzgojeni starši vzgojijo otroke	A
en kozarček. Potem je odšel Brvar sedet pod	kostanj	pred oddelek ena, radosten, da si je gospod	A
vidi vsak lep kamenček na cesti, vsak pozabljen	kostanj,	trn, košček barvastega stekla, kakšen želod	A
žerjavici fige, grah, fižol, mirtove jagode in	kostanj,	zraven pa zmerno pijejo vino.In tako živijo	A
dive. S takim človekom v žerjavico avantur po	kostanj	hoditi je vedno strastno, pristno in sočno vroče	B
seznanjene ljudi naredil kak Gospod stotnik ali še	Kostanj	posebne sorte, da pa jih zamišljeni in skoraj	B
ljudje v občinskem svetu ne upajo hoditi zanj po	kostanj	v žerjavico.Prej jim je prišlo prav, da so bili	C
javnopolitičnega življenja, je tako ostala vroč	kostanj,	ki sta si ga podajali obe slovenski stranki	C
žito." Glavni cilj je, naj kmetje hodijo po	kostanj	v žerjavico za rimski kler v Avstriji, šele	C
hrast puhavec, mali jesen, črni gaber, pravi	kostanj,	črni trn, trdoleska, krhljika, črni hrast, rašeljika	C
krmo, izkoriščali jesen, lipo, gaber, pravi	kostanj,	javor, hrast, bukev, brest in vrbo.Gmajn, tj	C
ki je časnikarske infanteriste pošiljalo po	kostanj	v žerjavico, še vedno ni znano.Zdi se, da je	C
dajatve (različne vrste žita, vino, redkeje	kostanj,	bob ipd.).Občasno se omenja mala pravda (percepta	C
me z mamo smo pa jedle kavo in kruh, jesen pa	kostanj.	K smo ble večje, smo pa tud me kej mesnga doble	C
Prav tako ne politiki, ker smo jim prevroč	kostanj.	Birokrati?	C
Neizkušenost je velevala, da moram v žerjavico po	kostanj	in brez obotavljanja uporabiti teoretično znanje	C
januarski seji državnega zbora Vroč zavarovalniški	kostanj	Komisija za nadzor lastninjenja je pred dnevi	D
02.02 prva.txt:13610 . / Tema dneva Vroči	kostanj	Šele na zasedanju evropskega sveta v Amsterdamu	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani