»Meta, to je moj kolega Jereb.« Stisnil sem ji mehko, nekoliko vlažno roko in jo pogledal v obraz: na licih se ji je razlivala močna rdečica, pod košato pričesko pa je povešala kot kostanj rjave oči, kakor da jo je kdove zakaj malce sram. »Me veseli,« je spregovorila z globokim, skoraj moškim glasom.