Zahvalil se je tako, kar je sestri, ki ga je hudomušno ošinila s pogledom, tako ugajalo, da mu je nalila še en kozarček. Potem je odšel Brvar sedet pod kostanj pred oddelek ena, radosten, da si je gospod primarji zapomnil njegovo ime. Pri prejšnjih slučajih je moral vedno pogledati v knjigo.