nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hiša št. 14, poved v sobesedilu:
Spočetka molče, roke jim visijo ob telesu, strmijo tjavendan in zdi se, dasploh ne vedo, če bi se izplačalo razgibati se in biti otrok. Potem pa se vseeno razžive: lezejo na stari, napol usahli kostanj, se prešerno majejo v rogovilah, padajo s trhlih vej in si potolčejo nosove, obdrgnejo kolena in prekoljejo jezik; kričijo in razsajajo, kradejo drug drugemu črviva jabolka, gnilo pomarančo, ukradeno banano, skorjo kruha, reklamne razglednice Ramona Novarra in Grete Garbo, stare polomljene igračke: škatle, ponve, nože, obroče in drugo pisano ropotijo; zlasajo se in se pretepejo, pa se spet pomirijo in začno z združenimi močmi graditi mesto. Mirno vlačijo „ceste" čez dvorišče, postavljajo hiše iz kosov razbite opeke in zabojev, zraven pa prepevajo „Giovinezzo" in „Il tram di Opcina".
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani