In druga, še veliko večja prijetnost je, da je tukaj življenje poceni; za silo izhaja človek z desetimi forinti na mesec, barve pa vzame na upanje. Tako je vesel poletja in sam sebe in živi brez skrbi, kakor tisti kostanj tam ... ki mu je hladno že zdaj.“
Zavzdihnil je napol otožno, napol veselo in je pogledal v zrak.