nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Počitnice drvijo proti koncu, zadnji dnevi se gatijo pred teboj, poslavljaš se, piješ dolgo v noč, načelno ne piješ, danes piješ izjemoma, vendar zelo krepko, drugače res nisi tak, danes piješ toliko, da zalučaš kamen skozi prostor, po očetu ti je ostalo, od očeta se te prijema, podedoval si njegove lastnosti, tak postajaš kot oče, ne veš kam z močmi in jih vdelaš v kamen, opoteka se tvoj kamen, ko se spravlja nad te male glave in debele riti, ki delajo čast gostilni, s kamnom jim strežeš, vidi se njegovemu teku, da ga je zalučala pijana roka, zato gostje umikajo glave v svoja ramena, male glave sekajo po debelih ritih in debele riti sekajo po malih glavah, kamen je kamen in se nikoli ne ve, kakšni so njegovi nameni, gostje umikajo pred njim svoje ritaste glave, za vsak primer, ker nikoli ne veš, morajo biti pripravljeni in računati z vsem, kamen ni beseda ali slama, nikdar nisi varen pred njim, za las šviga nad njimi, da srti dlaka na njihovih lobanjah, kjer se vidijo čisto jasno
kljukaste zvarke lobanjskih kosti, cepi zrak s svojimi sekirami, takšna sekirica kar lepo vohlja za človeško krvjo, kar lepo cefra vijuge cigaretnega dima, dirja mimo svetilk, ki visijo v razpete časopise in svetijo škandalčkom, so visele v razpete časopise in svetile škandalčkom, ne bodo več visele v razpete časopise in svetile škandalčkom, tega ne bo več treba, tam čez polzi kamen, lepo počasi, ker se ne mudi, colo za colo, zelo natanko jemlje svoje poslanstvo, to so dragoceni trenutki, ki jih srkaš v globino trebuha, ker si avtor tega kamna, nekaj let boš živel od tega brašna, vsega je vajen tvoj kamen in ni ga dela, ki bi ga ne bil, tak je tvoj kamen, vsak čas bo udaril spredaj ob cilj, čisto spredaj, kjer je mogoče stena iz bambusa ali heraklitnih plošč, te so cenejše, morda pa tudi sama stena brez bambusa in heraklita, za silo zadostuje tudi taka, pozimi je ta del gostilne zaprt, mogoče akvarij, raje ne akvarij, bolje bik ali drevo, to je vaša stvar, izberite po želji vsak
svojega bika in vsak svoje drevo, kar vam je ljubše, če raje hrbet gosta ali glavo lepe postrežnice, ki streže vsem z vsem, potem ta dva, obvežimo se za ta dva, tako bo najboljše, tam bi udaril in zavrtal luknjo ali izdolbel jamo, torej dovršil svoje delo, kakšna škoda, jama ali luknja v gostovem hrbtu ali v glavi lepe postrežnice, saj ni treba, da je tvoja izvoljenka, kdo to trdi, nad vsako rad streseš svoje veselje. Dosti časa si zabil, da si poiskal deklico, ne katero koli izmed njih, temveč tako, ki ti je primerna, od takih pa katero koli, začneš jo zasledovati, za njo korakaš, se držiš njene sledi, isto pot imaš pred seboj kot ona, čeprav je ne veš, njene in svoje poti, visoko dvigaš noge, da ne drsajo in te ne izdajo, previsoko ni nikoli, prenizko vsak čas, ne maraš, da bi te prezgodaj opazila, za petami si ji ali pa jo prehitiš in se ji približaš od spredaj, določeno razdaljo potrebuješ in določen zorni kot, da moreš masturbirati, nekateri
masturbirajo med hojo, drugi se ustavijo in masturbirajo stoje ali pa stopijo za kostanj, to je od dijaka do dijaka različno, morate razumeti, ni vsak zavodar enako ustvarjen in zahteven, prvi je takšen, drugi drugačen, in ni vsak vselej enako razpoložen, danes mu ustreza ta, jutri drug način. Naj vrag vzame njihove poulične načine, dostaja se jih tak način na razdaljo, dober tek voščim, skisale se jim bodo mošnje, mužele ne bodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani