nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hiša št. 14, poved v sobesedilu:
Snel je razkrojena vrata, jih vrgel kar na hodnik - da je bila zmešnjava še večja - in stopil k drugi sobi po cela; zamenjal je oknice z razbitimi šipami, potrgal trhle podnice iz poda in jih nadomestil z dobro ohranjenimi, tekel hitro na kaščo in preobrnil vse kote, kje bi se dalo kaj najti, pobral staro mizo, stol na treh nogah in zarjavelo cev, kar mu vse lahko še prav pride, si vse lepo uredil in se zdaj že sprehaja po sobi z žarečimi očmi, prevzet od opojenosti, da ima spet streho nad glavo. Ves vesel in zadovoljen sede k mizi in se zastrmi skozi okno na široko blatno dvorišče, na star, napol usahli kostanj, v katerega so vrezana velika podolgovata srca, prebodena z dežniki in bridkimi sulicami ter okrašena z začetnicami zaljubljenih parov; strmi daleč tja čez strehe v svet. Da, če ima človek nekje svoj dom, ima tudi svet, ki je razgrnjen tam zunaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani