nova beseda iz Slovenije
jaz ... ARON Kako ga izvršiš, če si ne upaš, | izreči | ga z besedo. VERONIKA Izvršiti vse, si ti | A |
imel, kolikor imam las na glavi, bi ne mogel | izreči, | kako grozno jo ljubim. NEŽKA Lažnivec! | A |
besede ne kraja in ne mere ne pozná; jezik noben | izreči | bi ne mogel trpljenje moje.- Kje sta oče, mati | A |
so skupaj držali kakor, ‒ nočem grde besede | izreči, | ‒ kakor tri črke pa hlače.Seveda. | A |
bi ljubil, ko zreš tako prijazno, da se ne da | izreči | z besedo neizrazno. Glej, kak se bliža mesec | A |
neposejana, neposajena njiva izblekniti ‒ v naglici | izreči | kaj nepremišljenega koničiti ‒ šiliti, ožiti | A |
pljuča in ko so glasilke otrdele, mi je uspelo | izreči | nekaj krepkih na račun lastne podobe. Katoliki | A |
naklonjenosti njene roke. »Ukor bi bilo treba | izreči | nad temi prsti kakor nad mulcem, ki je v veži | A |
začutim, da sem ga polomil. Res je, da bo treba | izreči | tudi te besede.A ne zdaj. | A |
ust in se pripravljal, da bi kaj rekel, toda | izreči | ni utegnil niti besede ker se je prav v tem | A |
čez prag naše hiše, čeprav teta še ni utegnila | izreči | tiste besede, ki je za vojaka nepreklicna: | A |
je mogoče razumeti in nobene besede ni treba | izreči. | Kako živi Avestina ludwigi, ki izgine in je nevidna | A |
stran 71 . / Kdor je sposoben takšen program | izreči, | temu pač ni pretežko svojega brata iz Lampretičevega | A |
popadajo v prah. Pomislil je, da bi mu bilo treba | izreči | kakšno pohvalo, pomislil je, da je nekega človeka | A |
nima nobene besede, ki bi jo mogel ali hotel | izreči. | »Ženska pa tudi ne,« je govoril Fred. | A |
rekli? Kdo pravi, da je treba vsako stvar | izreči? | V neizrečenem je včasih več pomena kot v izrečenem | A |
izpoved, ki na naslednjih straneh ne bi mogla | izreči | ničesar drugega kot priklicati pred nas mučne | A |
mu je, da se je zganila. Mora vstati, mora | izreči | besedo, to bo vendar beseda skrbi zanj, to bo | A |
zadobi svoj smisel. Toda za to mora ona zdaj | izreči | besedo, eno samo, ne sme biti podcenjevalna | A |
arhivar, o katerem trideset let ni bilo mogoče | izreči | ene same slabe besede, da je prav ta Janez Kostrin | A |
da so priznali svoje dvome, jim morajo molče | izreči | priznanje.Za pogum. | A |
se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike | izreči | svoje misli.Oba gospodarja sta bila pravična | A |
kadar so zagledali Jerico! A nihče si ni upal | izreči | objestne besede, ker je bil Miha zraven.Vse | A |
cesarske sodnike. To je moja misel, ki je ne smem | izreči, | če ne, bom namesto krivca sam kaznovan.Ljudje | A |
je storilo inako, da ni mogel nobene besede | izreči. | Molče ji je podal desnico, ki jo je prijela | A |
nobenem dogodku si ne upa noben izobraženec | izreči | sodbe, dokler je ni izrekel njegov list. Mi | A |
ona čezenj tako moč, da si je on komaj upal | izreči | hudo besedo; pozneje, ko so prišli na vrsto | A |
Moža je obhajalo neko čustvo, katero bi se dalo | izreči | z besedami: »Tega ptiča menda ne boš več skubil | A |
se bo mo . / . / stran 60 . / ral odtrgati in | izreči | zadnji »z Bogom«.Naposled se je moral odločiti | A |
Spogledala sva se izpod čela in si nisva upala | izreči. | Lepec bo najbolje vedel, kako je bilo in kdo | A |
ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral | izreči, | čeravno je najverjetneje zvenelo otročje. Saj | A |
sam od sebe, ne da bi ga morala obravnavati in | izreči. | Za ničemer v njegovi vmesni dobi ni povpraševala | A |
navado, da je prikril desno oko, kadar je trebalo | izreči | kaj zbadajočega ali poslušati kaj politično | A |
tajnost skriva človek v sebi. Baš sem želel | izreči | svojo sodbo o puranu in kolaču.Glej, pregovor | A |
dovršenem vidu, ni predstavljala - skoraj si ne upam | izreči | - tako visoko in veličastno, kakor ono noč na | A |
dičnega našega gospoda župana. Javno je treba | izreči, | da ta barometer za službo ni sposoben! Nisem | A |
komaj došel. Položaju primerno se mu je videlo, | izreči | prijatelju sožalje ob nepovoljnem izidu razprave | A |
Ali je ves svet znorel?« je pomislil Jančar, | izreči | si pa misli ni upal. Prav blizu postaje so došli | A |
sklenil, da vpraša njo in očeta. Ko je bilo treba | izreči | besedo, se je beseda ustavila in ni je ni mogel | A |
obotavljaje se k vratom. Tamkaj je šele mogla | izreči: | »Še nekaj, gospod.« Župnik je vstal od pisalnika | A |
bolj presunljivo Franckino ihtenje. Ni mogel | izreči | besede v pozdrav.Nem je odložil suknjič in klobuk | A |
vsega tega je kriv eden ‒ Napoleon si nisem upal | izreči. | Vojak je srebal juho, pogledal večkrat čez žlico | A |
vanj, zardel do ušes, stisnil klop in poskusil | izreči | besedo.A mu je obtičala v grlu. | A |
mogel dopolniti njegove misli, če se ne bi bal | izreči | tistega, česar so se vsi bali in kar so vsi | A |
prav kmalu, bo moral svojo odločitev glasno | izreči. | Sporočil jo bo Ani, in pred vsemi tovariši. | A |
potokom manj pomembnih besed, ko pa bi moral | izreči, | kar je imel povedati, mu je spet upadel pogum | A |
česar ne bi razumela. Niti se ne bojim sama kaj | izreči | naglas, ker se takoj hrupno zasmejijo, in naj | A |
teži še nekaj drugega, česar si ni prav upal | izreči. | Urbančič mu je pomagal, spomnivši ga na njegovo | A |
povedala še zadnje besede, ki jih je bilo treba | izreči. | In Lovrek je še dolgo potem kakor zamaknjen prisluško | A |
kar si moja misel ne upa misliti, moj jezik ne | izreči. | Kadar bo izpregovoril, ne bo sam, vsi njegovi | A |
rodila se mu je bila v srcu beseda, ki jo mora | izreči. | In vendar vé natanko, da mu odgovorí prijatelj | A |
tako žalostna in tako strašna, da je ne morem | izreči | naravnost.Bodi že, kakor je, namenil sem se | A |
čuti v srcu tisočero obloženih ljudi in ne more | izreči | ...Nič drugega ni besednik narodov nego razločen | A |
srcu ... Komaj se je dalo misliti, ni se dalo | izreči, | kar je bilo globoko skrito; ali stalo je med | A |
ki je daleč, o prihodnosti, ki je ni ... Čemu | izreči, | kar je globoko skrito? ”Tako ne, ne tako | A |
glej, moj objem ti govori, kar se ne dá | izreči: | udati se čisto, čutiti radost, ki mora | A |
svojega srca, besedo, ki se je nikoli nisem upal | izreči, | misel, ki sem bežal pred njo ...Lepa Vida je stala | A |
človeku je skrita beseda, ki je ne more in ne sme | izreči | in ki bo napisana morda šele ob smrtni uri na | A |
vplivali kakorkoli na literaturo, da bi si drznili | izreči | svoje mnenje, in da bi zahtevali naravnost kaj | A |
imel svojo sodbo utrjeno, ne da bi se jo upal | izreči: | -- kakor bi stal pred človekom, kateremu se | A |
ki je ni bilo mogoče ne jasno misliti in ne | izreči. | Umrl bi človek, če bi ji pogledal naravnost v | A |
zapis popotnika iz Monaca: »Podpisani se usoja | izreči | spoštovanemu gospodu župniku najhvaležnejše | A |
nabornice postavijo v dolgi vrsti, in že hoče | izreči, | da je potekel čas, v katerem so smela župnišča | A |
nameraval drugi srenji v strašilo sam svojo sodbo | izreči | in jo takoj tudi brez vsake apelacije izvršiti | A |
pritiskalo na mesto, kjer je imel vitez Hohenburg | izreči | svojo sodbo. Niso dolgo čakali nanj. | A |
zakaj bi se to ne smelo pri tej slovesni seji | izreči! | « »Izrecite raje svoje pomisleke!« | A |
dolgo!« Volk Engelbreht hotel je ravno zahvalo | izreči | za premilostive besede, kar se odpro vrata in | A |
stran 243 . / nova za trdno sklenil današnji dan | izreči | odločilno vprašanje.Vidiš, takšen bedak sem | A |
skrbi za nas; ali vendar ne morem molčati in | izreči | moram, da se premalo meni za take hudobne stare | A |
še vedno mirno sedeli, in ti so morali vendar | izreči | sodbo. Že je škof poslal prošta k sodnikom, | A |
da bi ti prav prišla postrežba.« Nisem hotel | izreči | trpke besede, ali vendar sem nehote odgovoril | A |
veliko skrivnost, ki jo je sama poznala in ki je | izreči | ni znala; le oči, velike in plašne, so ji begale | A |
vam!« je Urh rekel ves vesel, da mu sodbe še | izreči | ni treba in se z njo zameriti mogočnemu plemiču | A |
nje ni v besedi mogel dati pravične podobe in | izreči | zares resnične misli o skrbi za stiške menihe | A |
imenujejo, tolike vrednosti, da ti ne morem | izreči. | Zraven je bilo pet zlatih cekinov in grozno lep | A |
imel tropo mladcev, kakor ti ‒!« Jelen ni mogel | izreči | svoje misli do konca.Mu je Udarni segel v besedo | A |
in se delala, kakor da si ne upa svoje misli | izreči | do konca. Neokretni se je nemirno presedel. | A |
Zavoljo Zorne Kaline. | Izreči | pa tega ni hotel. Lisjak ni vedel kaj odgovoriti | A |
strahom in pokornostjo gledali nastopivšega, hoče | izreči, | iz rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino | A |
grozna slutnja, taka, da se je ni upal glasno | izreči. | »Nekov pijanec in rogovilež, s katerim sem imel | A |
videl, da bi bil jaz v boju poginil; in če hočem | izreči | najtežjo in najgrenkejšo misel, ki me že vse | A |
vendar zraven vsega drugega natolcevanja ne upal | izreči, | da Pumprehta ni Bog dal, zakaj njegova mati | A |
- Ančka!« Poskušal je moliti, pa ni znal | izreči | nobene besede. Vedel pa je, da prav misli, ko | A |
dvorjaniti?« omeni Hrast, kateri je imel privilegij | izreči | kaj takega. »Saj je oženjen!« deje sodnik s | A |
jedva odsopli.« »Vendar prva dolžnost mi je | izreči | vam zahvalo, neznani rešitelj; in druga dolžnost | A |
poslušajte ga: slepar je in otrovnik.’ ‒ To je lahko | izreči, | izvesti pa skoraj nemožno, ko vsi bolehate na | A |
Prehiteli ste me, gospod Rudovar! Mislil sem že | izreči, | da bodite vi in vaši spremljevalci naši ujetniki | A |
bila privedena v preiskovalni zapor, nego li | izreči | mnenje, da je strup, kateri se je danes gospodom | A |
stran 277 . / gospodu porotniku, dovoljeno | izreči, | da je tista strupena vodica takisto meni teknila | A |
sem čutil, da sem se polagoma navadil samo to | izreči | za plod svojega mišljenja, kar sem si izposodil | A |
razburjalo še bolj. Naposled je dal mojo nevesto | izreči | za polnoletno, češ da se znebi vse odgovornosti | A |
zapovedi Tistega, čigar imena Abadon sam ne more | izreči | brez trepeta ‒ da se dvigneš v odrešenje!Ali | A |
čutenje in občudovanje, ko jih beseda ne more | izreči! | Tedaj me nekdo vpraša, sem li že bil na Triglavu | A |
tiste grde besede ne!« Ubogi mož si ni upal | izreči | imena, ki mu je bilo na jeziku, ki ga je bila | A |
ostaneta tako molče ‒ saj katera beseda bi pa mogla | izreči | to, kar čuti srce, ko bije na ljubečem srcu | A |
beroč te besede, katerih se ti nisem nikoli upal | izreči | v lice.Kaj si mi ti, to čutim prav šele zdaj | A |
zadnjo željo na tem svetu. Ali ti jo smem | izreči? | Kaj porečeš, ko jo začuješ? | A |
Ker sem se mučil z njo le površno, ne morem | izreči | o njej nobene temeljite sodbe.Toda to pa vem | A |
genij, kakršnih nam zgodovina ne oznanja mnogo. | Izreči | pravilno sodbo o njem, ni prav lahko. Voltaire | A |
pogodbe še enkrat prečita. Ravno ko je hotel | izreči | to željo, se je Katarina vnovič nagnila k njemu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |