nova beseda iz Slovenije

izreči (2.375)


jaz ... ARON Kako ga izvršiš, če si ne upaš,      izreči      ga z besedo. VERONIKA Izvršiti vse, si ti  A
imel, kolikor imam las na glavi, bi ne mogel      izreči,      kako grozno jo ljubim. NEŽKA Lažnivec!   A
besede ne kraja in ne mere ne pozná; jezik noben      izreči      bi ne mogel trpljenje moje.- Kje sta oče, mati  A
so skupaj držali kakor, ‒ nočem grde besede      izreči,      ‒ kakor tri črke pa hlače.Seveda.   A
bi ljubil, ko zreš tako prijazno, da se ne da      izreči      z besedo neizrazno. Glej, kak se bliža mesec  A
neposejana, neposajena njiva izblekniti ‒ v naglici      izreči      kaj nepremišljenega koničiti ‒ šiliti, ožiti  A
pljuča in ko so glasilke otrdele, mi je uspelo      izreči      nekaj krepkih na račun lastne podobe. Katoliki  A
naklonjenosti njene roke. »Ukor bi bilo treba      izreči      nad temi prsti kakor nad mulcem, ki je v veži  A
začutim, da sem ga polomil. Res je, da bo treba      izreči      tudi te besede.A ne zdaj.  A
ust in se pripravljal, da bi kaj rekel, toda      izreči      ni utegnil niti besede ker se je prav v tem  A
čez prag naše hiše, čeprav teta še ni utegnila      izreči      tiste besede, ki je za vojaka nepreklicna:  A
je mogoče razumeti in nobene besede ni treba      izreči.     Kako živi Avestina ludwigi, ki izgine in je nevidna  A
stran 71 . / Kdor je sposoben takšen program      izreči,      temu pač ni pretežko svojega brata iz Lampretičevega  A
popadajo v prah. Pomislil je, da bi mu bilo treba      izreči      kakšno pohvalo, pomislil je, da je nekega človeka  A
nima nobene besede, ki bi jo mogel ali hotel      izreči.      »Ženska pa tudi ne,« je govoril Fred.   A
rekli? Kdo pravi, da je treba vsako stvar      izreči?     V neizrečenem je včasih več pomena kot v izrečenem  A
izpoved, ki na naslednjih straneh ne bi mogla      izreči      ničesar drugega kot priklicati pred nas mučne  A
mu je, da se je zganila. Mora vstati, mora      izreči      besedo, to bo vendar beseda skrbi zanj, to bo  A
zadobi svoj smisel. Toda za to mora ona zdaj      izreči      besedo, eno samo, ne sme biti podcenjevalna  A
arhivar, o katerem trideset let ni bilo mogoče      izreči      ene same slabe besede, da je prav ta Janez Kostrin  A
da so priznali svoje dvome, jim morajo molče      izreči      priznanje.Za pogum.   A
se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike      izreči      svoje misli.Oba gospodarja sta bila pravična  A
kadar so zagledali Jerico! A nihče si ni upal      izreči      objestne besede, ker je bil Miha zraven.Vse  A
cesarske sodnike. To je moja misel, ki je ne smem      izreči,      če ne, bom namesto krivca sam kaznovan.Ljudje  A
je storilo inako, da ni mogel nobene besede      izreči.      Molče ji je podal desnico, ki jo je prijela  A
nobenem dogodku si ne upa noben izobraženec      izreči      sodbe, dokler je ni izrekel njegov list. Mi  A
ona čezenj tako moč, da si je on komaj upal      izreči      hudo besedo; pozneje, ko so prišli na vrsto  A
Moža je obhajalo neko čustvo, katero bi se dalo      izreči      z besedami: »Tega ptiča menda ne boš več skubil  A
se bo mo . / . / stran 60 . / ral odtrgati in      izreči      zadnji »z Bogom«.Naposled se je moral odločiti  A
Spogledala sva se izpod čela in si nisva upala      izreči.      Lepec bo najbolje vedel, kako je bilo in kdo  A
ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral      izreči,      čeravno je najverjetneje zvenelo otročje. Saj  A
sam od sebe, ne da bi ga morala obravnavati in      izreči.     Za ničemer v njegovi vmesni dobi ni povpraševala  A
navado, da je prikril desno oko, kadar je trebalo      izreči      kaj zbadajočega ali poslušati kaj politično  A
tajnost skriva človek v sebi. Baš sem želel      izreči      svojo sodbo o puranu in kolaču.Glej, pregovor  A
dovršenem vidu, ni predstavljala - skoraj si ne upam      izreči      - tako visoko in veličastno, kakor ono noč na  A
dičnega našega gospoda župana. Javno je treba      izreči,      da ta barometer za službo ni sposoben! Nisem  A
komaj došel. Položaju primerno se mu je videlo,      izreči      prijatelju sožalje ob nepovoljnem izidu razprave  A
Ali je ves svet znorel?« je pomislil Jančar,      izreči      si pa misli ni upal. Prav blizu postaje so došli  A
sklenil, da vpraša njo in očeta. Ko je bilo treba      izreči      besedo, se je beseda ustavila in ni je ni mogel  A
obotavljaje se k vratom. Tamkaj je šele mogla      izreči:      »Še nekaj, gospod.« Župnik je vstal od pisalnika  A
bolj presunljivo Franckino ihtenje. Ni mogel      izreči      besede v pozdrav.Nem je odložil suknjič in klobuk  A
vsega tega je kriv eden ‒ Napoleon si nisem upal      izreči.     Vojak je srebal juho, pogledal večkrat čez žlico  A
vanj, zardel do ušes, stisnil klop in poskusil      izreči      besedo.A mu je obtičala v grlu.   A
mogel dopolniti njegove misli, če se ne bi bal      izreči      tistega, česar so se vsi bali in kar so vsi  A
prav kmalu, bo moral svojo odločitev glasno      izreči.     Sporočil jo bo Ani, in pred vsemi tovariši.   A
potokom manj pomembnih besed, ko pa bi moral      izreči,      kar je imel povedati, mu je spet upadel pogum  A
česar ne bi razumela. Niti se ne bojim sama kaj      izreči      naglas, ker se takoj hrupno zasmejijo, in naj  A
teži še nekaj drugega, česar si ni prav upal      izreči.     Urbančič mu je pomagal, spomnivši ga na njegovo  A
povedala še zadnje besede, ki jih je bilo treba      izreči.     In Lovrek je še dolgo potem kakor zamaknjen prisluško  A
kar si moja misel ne upa misliti, moj jezik ne      izreči.      Kadar bo izpregovoril, ne bo sam, vsi njegovi  A
rodila se mu je bila v srcu beseda, ki jo mora      izreči.     In vendar vé natanko, da mu odgovorí prijatelj  A
tako žalostna in tako strašna, da je ne morem      izreči      naravnost.Bodi že, kakor je, namenil sem se  A
čuti v srcu tisočero obloženih ljudi in ne more      izreči      ...Nič drugega ni besednik narodov nego razločen  A
srcu ... Komaj se je dalo misliti, ni se dalo      izreči,      kar je bilo globoko skrito; ali stalo je med  A
ki je daleč, o prihodnosti, ki je ni ... Čemu      izreči,      kar je globoko skrito? ”Tako ne, ne tako  A
glej, moj objem ti govori, kar se ne dá      izreči:      udati se čisto, čutiti radost, ki mora  A
svojega srca, besedo, ki se je nikoli nisem upal      izreči,      misel, ki sem bežal pred njo ...Lepa Vida je stala  A
človeku je skrita beseda, ki je ne more in ne sme      izreči      in ki bo napisana morda šele ob smrtni uri na  A
vplivali kakorkoli na literaturo, da bi si drznili      izreči      svoje mnenje, in da bi zahtevali naravnost kaj  A
imel svojo sodbo utrjeno, ne da bi se jo upal      izreči:      -- kakor bi stal pred človekom, kateremu se  A
ki je ni bilo mogoče ne jasno misliti in ne      izreči.     Umrl bi človek, če bi ji pogledal naravnost v  A
zapis popotnika iz Monaca: »Podpisani se usoja      izreči      spoštovanemu gospodu župniku najhvaležnejše  A
nabornice postavijo v dolgi vrsti, in že hoče      izreči,      da je potekel čas, v katerem so smela župnišča  A
nameraval drugi srenji v strašilo sam svojo sodbo      izreči      in jo takoj tudi brez vsake apelacije izvršiti  A
pritiskalo na mesto, kjer je imel vitez Hohenburg      izreči      svojo sodbo. Niso dolgo čakali nanj.   A
zakaj bi se to ne smelo pri tej slovesni seji      izreči!     « »Izrecite raje svoje pomisleke!«  A
dolgo!« Volk Engelbreht hotel je ravno zahvalo      izreči      za premilostive besede, kar se odpro vrata in  A
stran 243 . / nova za trdno sklenil današnji dan      izreči      odločilno vprašanje.Vidiš, takšen bedak sem  A
skrbi za nas; ali vendar ne morem molčati in      izreči      moram, da se premalo meni za take hudobne stare  A
še vedno mirno sedeli, in ti so morali vendar      izreči      sodbo. Že je škof poslal prošta k sodnikom,  A
da bi ti prav prišla postrežba.« Nisem hotel      izreči      trpke besede, ali vendar sem nehote odgovoril  A
veliko skrivnost, ki jo je sama poznala in ki je      izreči      ni znala; le oči, velike in plašne, so ji begale  A
vam!« je Urh rekel ves vesel, da mu sodbe še      izreči      ni treba in se z njo zameriti mogočnemu plemiču  A
nje ni v besedi mogel dati pravične podobe in      izreči      zares resnične misli o skrbi za stiške menihe  A
imenujejo, tolike vrednosti, da ti ne morem      izreči.     Zraven je bilo pet zlatih cekinov in grozno lep  A
imel tropo mladcev, kakor ti ‒!« Jelen ni mogel      izreči      svoje misli do konca.Mu je Udarni segel v besedo  A
in se delala, kakor da si ne upa svoje misli      izreči      do konca. Neokretni se je nemirno presedel.  A
Zavoljo Zorne Kaline.      Izreči      pa tega ni hotel. Lisjak ni vedel kaj odgovoriti  A
strahom in pokornostjo gledali nastopivšega, hoče      izreči,      iz rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino  A
grozna slutnja, taka, da se je ni upal glasno      izreči.      »Nekov pijanec in rogovilež, s katerim sem imel  A
videl, da bi bil jaz v boju poginil; in če hočem      izreči      najtežjo in najgrenkejšo misel, ki me že vse  A
vendar zraven vsega drugega natolcevanja ne upal      izreči,      da Pumprehta ni Bog dal, zakaj njegova mati  A
- Ančka!« Poskušal je moliti, pa ni znal      izreči      nobene besede. Vedel pa je, da prav misli, ko  A
dvorjaniti?« omeni Hrast, kateri je imel privilegij      izreči      kaj takega. »Saj je oženjen!« deje sodnik s  A
jedva odsopli.« »Vendar prva dolžnost mi je      izreči      vam zahvalo, neznani rešitelj; in druga dolžnost  A
poslušajte ga: slepar je in otrovnik.’ ‒ To je lahko      izreči,      izvesti pa skoraj nemožno, ko vsi bolehate na  A
Prehiteli ste me, gospod Rudovar! Mislil sem že      izreči,      da bodite vi in vaši spremljevalci naši ujetniki  A
bila privedena v preiskovalni zapor, nego li      izreči      mnenje, da je strup, kateri se je danes gospodom  A
stran 277 . / gospodu porotniku, dovoljeno      izreči,      da je tista strupena vodica takisto meni teknila  A
sem čutil, da sem se polagoma navadil samo to      izreči      za plod svojega mišljenja, kar sem si izposodil  A
razburjalo še bolj. Naposled je dal mojo nevesto      izreči      za polnoletno, češ da se znebi vse odgovornosti  A
zapovedi Tistega, čigar imena Abadon sam ne more      izreči      brez trepeta ‒ da se dvigneš v odrešenje!Ali  A
čutenje in občudovanje, ko jih beseda ne more      izreči!      Tedaj me nekdo vpraša, sem li že bil na Triglavu  A
tiste grde besede ne!« Ubogi mož si ni upal      izreči      imena, ki mu je bilo na jeziku, ki ga je bila  A
ostaneta tako molče ‒ saj katera beseda bi pa mogla      izreči      to, kar čuti srce, ko bije na ljubečem srcu  A
beroč te besede, katerih se ti nisem nikoli upal      izreči      v lice.Kaj si mi ti, to čutim prav šele zdaj  A
zadnjo željo na tem svetu. Ali ti jo smem      izreči?     Kaj porečeš, ko jo začuješ?   A
Ker sem se mučil z njo le površno, ne morem      izreči      o njej nobene temeljite sodbe.Toda to pa vem  A
genij, kakršnih nam zgodovina ne oznanja mnogo.      Izreči      pravilno sodbo o njem, ni prav lahko. Voltaire  A
pogodbe še enkrat prečita. Ravno ko je hotel      izreči      to željo, se je Katarina vnovič nagnila k njemu  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA