Moja zagovorniška gorečnost pa tudi ni tako strmoglavasta, da bi, braneč tuje življenje, zaigraval svoje.« Zagovornik še ne sede, kar se oglasi prvosedeči porotnik, ne izprosivši si besede: »Da zmaga pravica zoper zlobo in nevednost, bodi tudi meni, preprostemu krojaču, a danes gospodu porotniku, dovoljeno izreči, da je tista strupena vodica takisto meni teknila prav dobro.« Predsednik vpraša nejevoljen: »Kako ste se pa vendar vi ‒ krojač, kakor pravite ‒ tolikanj ojačili, da ste izpili sok, o katerem ste po okoliščinah morali soditi, da vas utegne takoj usmrtiti?«