»Ali so ti menihi več kakor mati in jaz in mi vsi?« mu je Maruša očitala in ga milo gledala skozi meglo zatajenih solzá. Da, videl je njene solze in se jih je bal; njena ljubezen ga je božala, rad bi bil rekel kaj ljubega, pa svoji ljubezni do nje ni v besedi mogel dati pravične podobe in izreči zares resnične misli o skrbi za stiške menihe.
»Pa zakaj ne bi šel, da bi vsaj videl, kako je v Stični?« se je tiho upiral.