Po Tomaževih vprašajte in povejte, da vas jaz pošiljam!«
Gradnik se je iskreno zahvaljeval in nato umolknil, a njegovo neodločno mencanje in prestopanje z ene noge na drugo je kazalo, da ga razen bega teži še nekaj drugega, česar si ni prav upal izreči. Urbančič mu je pomagal, spomnivši ga na njegovo prvo prošnjo.