črv (592)

višavah njegovega rodu si ti za njega nadležen	črv	in brez vesti te bo pohodil s svojo težko nogo	A
kakšni volji sanja kamen v tem zidovju? In	črv,	ta ropar večnosti, kaj dvomi v sebi črv?Fiat	A
In črv, ta ropar večnosti, kaj dvomi v sebi	črv?	Fiat voluntas tua?	A
izprašujočim, - ko cvetni popek, ki ga gloje	črv,	predno odkrije zraku nežne liste, pokloni solncu	A
mizarica - veverica napravila, ali pa mojster	črv,	ki vilam od nekdáj tesárita.Takó kučira torej	A
rastlini zmagalo je zló razglodal jo bo kmalu smrti	črv.	Romeo nastopi ROMEO Častiti oče	A
III. Zmaj »Neguden	črv,	lintver hud. Črv je tako močno zarjúl, Da se	A
Zmaj »Neguden črv, lintver hud.	Črv	je tako močno zarjúl, Da se je ves grad na kùp	A
zvêni! Za nekaj ur se zopet mi umiri grizoči	črv,	ki leta krajša meni ... Temo, ki me obdaja v toplem	A
podereš, nikdar ne bodeš tu gospod!’ Srce je sinu	črv	napal, brezupa črv, ljubezni žal. Venela so	A
tu gospod!’ Srce je sinu črv napal, brezupa	črv,	ljubezni žal. Venela so dekletu lica,	A
pogrebne se molitve, in prst bo naša postelj,	črv	naš gost. Pa bodi spomenik za naše grobe izklesan	A
pričrnil, od mojega srca jo rad odvrnil. »Ti	črv	pozemeljski, ti človek nori, o slepec ti in	A
močnó, močnó, tako trdó, da zvijal se revež kot	črv...	Presneta Dalila!...	A
vihar ni v prsih boja; le hujši se je zbudil	črv	nekdajni, ak prav uči me v revah skušnja moja	A
sladka bolečina. . /\ .. stran 32 . \/ Kakor	črv	na bolni bukvi vrta, gloje in zato vse žalostne	A
kakor pomlajena. Ptica, tudi v meni gloje	črv	strupeni iz globin srca izderi ga še meni!	A
Ni prepozno? -	Črv	bridkosti se zajedel ni v srce že pregloboko	A
žene, vendar vsako pómlad veje so zelene; ali	črv	pod kožo, ki redi se z mano, on za smrt gotovo	A
in mirna, čeprav je bilo seveda videti, da ji	črv	gloda srce.Vendar tega ni kazala; vzravnano	A
bodo kdaj prišli tja? Kaj je človek, migetajoč	črv,	ki se je plazil še to jutro v blatu, prašič	A
skozi zid ni mogoče. Skozi les že, če si lesni	črv,	ampak skozi steno ni mogoče.Vstal je in začel	A
Mar se ne začenjajo bitke ob zori?	Črv	dvoma o lastni pripravljenosti se je naselil	A
zaradi svoje neoborožene vojske počasi že nažiral	črv	dvoma, ki pa se je z zavzetjem skladišča v Borovnici	A
Potem je bilo dolgo dolgo vse tiho. Niti lesni	črv	se ni zganil.Tudi nočne ptice so potihnile.	A
zato kdaj toča pobila, kdaj zbolela živina ali	črv	žito pojedel?Prosjak je res izvoljen človek	A
železnim obročkom; nanje se dene žabji krak ali	črv	in kamen, da se potope. »Ste li zacelili rane	A
in zdaj to razvalino dalje uničuje škodljivi	črv.	Pronicav, neprijeten duh je udarjal v nos kakor	A
Jovica je nadaljeval: »Tudi trdo drevo navrta	črv,	a mene ne bo.Ti mi namigavaš, naj grem na tuzlanski	A
hudič na Veliki petek, Gajer se zvija kakor	črv	v siru in gozdar se oblizuje krog nas kakor	A
Vilar jo je odtegnil. »Dobro nam bo, kakor	črv,	v siru bomo živeli zdaj, ko si se povrnil, gospodar	A
izklestiti dohod v notranje gozdne dele. Kakor	črv	pod lubje, tako so se zarili v goščavo. Drugi	A
pravil; menda je bil eden votel, v votlini pa	črv	ali kaj.In od bolečin se mu je nabrala pod čeljustmi	A
snažna bitja, črvi da sicer žive v njih, toda	črv	v češnji je vseskozi higienična žival.Živi v	A
naj pokrempljajo, da se izvali iz zemlje tolst	črv.	Taka je lisičja šola življenja.	A
Zdaj mordá veš kdo je despojna in kdo si ti,	črv,	pes barbarski!« Iztoku so se skrčile mišice	A
poplačano. In če bi tisti najmanjši bil sam	črv	strupen, kakor si!Lahko še stopiš v to pošteno	A
nevoščljivega obraza; po desni rami mu je lezel velik	črv.	Popotnik je slonel ob zidu, poslušal je ter	A
... o, jaz sem mu že pisal, da je zame, kakor	črv	na cesti ... da naj nikar ne misli, da morda stradam	A
je utihnil. Otrok se je zvil v povojih kakor	črv,	zacvilil je zelo močno in se ni dal utolažiti	A
zganil pod pazduho, zvil se krčevito, kakor	črv,	ki stopi noga nanj.Duša, še ne zdramljena, je	A
teh cvetov, je bolno, v mozgu njegovem gloda	črv	in njegovi dnevi so šteti.Drevo našega naroda	A
tisti debeli rdeči prst, kakor da bi lazil velik	črv	po papirju.Zastudilo se je Petru in rad bi bil	A
vsa deviška je bila in srečna, ker je še spal	črv	vesti in ni še bila minila sla ...Oko je omahnilo	A
vero, še nebesa? Še nisi nikdar premislil,	črv,	da te je stvarnik vzel v roko, da reši s tabo	A
v obraz. Ta je srdito siknila: »Ti strupeni	črv	ti!« Knez se je zasmejal: »To se pravi, latinsko	A
prsti, se je kar naenkrat prikradel neusmiljeni	črv	in jo je boleče grizel globoko v srce.Ali bi	A
Emila. Ali v največji zamaknjenosti jo je grizel	črv	težke vesti in sramu.Rada bi bila bežala pred	A
vihar ni v prsih boja; le hujši seje zbudil	črv	nekdanji, ak prav uči me v revah skušnja moja	A
zarod bi se zaril in naprej redil. Pa naj zleze	črv,	če more, v trdež na dvoru, na katerega in s	A
tisto noč slišala vsak šum; če se je zganil	črv	v trhlem stropniku, ga je čula. »Ali ne spiš	A
Tudi mati ni mogla spati.	Črv,	ki je vrtal v stropniku, jo je prebudil, veter	A
mora s pota in napraviti meni prostor. Strašen	črv	podjeda korenine mojemu mlademu življenju.Ako	A
usahniti kakor mlado drevesce na vrtu, če mu	črv	izpodgrize sočne koreninice. Tu, oče	A
tistega časa je glodal na Almirinem srcu strašen	črv	kesa in vesti; češ, ona sama je kriva grozne	A
svetu! Krepki hrast, kateremu gloje drobni	črv	osrčje, začne s časom hirati; listje se mu suši	A
jabolko se stare, razkrekne in debel, ostuden	črv	se privali iz njega.Čelo se možu zmrači, srce	A
vršiček povesi drevesce, kateremu je glodajoči	črv	prišel do mladega osrčja. Skalarju ni	A
bila postarala, ali ponočni strah in notranji	črv	sta ji razjedala nežno truplo.Hodila je pripognjeno	A
Eva in Raf. ): In lesni	črv.	(: Prvič slišim za lesnega črva.	A
Izteka se. (: Rad bi vedel, kje je lesni	črv?	): Morda se ne bomo več oglašali.	A
ki je pustil črva v njegovih mislih. Lesni	črv	je nekakšna koda, ki so mu jo pustili.Če bi	A
bi bil po naključju kje v Iksionu res lesni	črv,	pa naj se sliši še tako nemogoče, potem bi to	A
zraven tudi les. In v lesu bi utegnil biti lesni	črv.	Uri začne hoditi v krogu po bivalniku.	A
smo v tej škatli štirje: ti, Raf, jaz in lesni	črv.	« »Še vedno ne vem, o čem govoriš.«	A
pride z besedo na dan. »Mi trije in lesni	črv,	« spregovori. Utrujene oči upravnika Rafa se	A
O čem spet govori senzor? Kakšen	črv	vendar!Črv. Rafu se ne posreči razvozlati, kaj	A
Kakšen črv vendar!	Črv.	Rafu se ne posreči razvozlati, kaj naj bi bil	A
Rafu se ne posreči razvozlati, kaj naj bi bil	črv.	O lesu je nekaj slišal.	A
premičniku bi moral biti les in v lesu lesni	črv.	« »Upravnik premičnika sem,« odločno dvigne glas	A
»Še vedno ne vem, kaj hočeš, Uri?« »	Črv	bi bil nekakšno potrdilo ...« »Potrdilo česa?	A
Les.	Črv.	Mirujoči.	A
nadsvetlobniku res izredno dejstvo. Če bo v lesu še	črv,	ne bo nobenega dvoma več, da je dobil stik z	A
Les.	Črv.	Je to normalno?«	A
Sam les se ni dovolj. V njem bi moral biti	črv,	drugače Raf ne bo verjel, da obstajajo Mirujoči	A
jo, otipuje in pregleduje. Kje bi lahko bil	črv?	Tedaj se usuje iz majhne luknjice rumenkast	A
luknjica nastala pozneje, da jo je izdolbel	črv,	ki se je zalezel v les in ga niso opazili pri	A
več. Čeprav je Uri prepričan, da je v rovčku	črv.	Srce mu spet živahneje utripa in po hrbtu ga	A
»Našel sem les. Mislim, da je v njem tudi	črv	...Me slišiš, Raf?«	A
presevalnikom, vendar je tu notri zanesljivo	črv.	Hej, Raf!	A
kot so tudi jasno povedali, da je na Iksionu	črv.	Le kako se jim je to posrečilo, kakšne pregledniške	A
da ga Raf posluša. »Tu imam les in v lesu je	črv;	pomeni, da si nisem izmislil stika z njimi	A
se prepričati še s presevalnikom, ali je res	črv	v lesu.« »In če je?«	A
»To je,« zmagoslavno reče Uri. »	Črv.	« »Ja, Eva.	A
»Ja, Eva.	Črv.	Imeli so prav.	A
Les.	Črv.	Vse skupaj je hudo umobolje.	A
smehom pokliče: »Vse živo na krmni krov! Tudi	črv!	« Uri in Eva se kmalu prikažeta pri odprtem vhodu	A
Navsezadnje jih morda sploh ni. Lesni	črv	je lahko tudi njegova lastna vidovitost.Kot	A
namuznemo in vprašamo, kje neki le je »lesni	črv«	v Iksii.Ali je to Angelovo spoznanje o pravi	A
DOMA, dopoldne Rešil sem se samega sebe:	črv	dvomljivi me ne gloda več.Zdaj vem, da si nisem	A
okrog vratu. Takoj pa se ji je spet oglasil	črv	krivde. »Kaj pa družina Harp?	A
naposled se je v krikih naslade zvijalo kot	črv	v njenem objemu. Tudi ogledovalec je bil pred	A
veš, kako razjeda v ljubezni človeku neukročen	črv	srce, kako ga muči dan na dan.Čuj, Jelica!	A
je narava nepopustljiva, kaj boš le ti, ubogi	črv,	praskal po zemlji.Ha, prevrnil se ti je tudi	A
vesta, kako se služi kruh. ◆ Prevzetnost je	črv	bogastva. ◆ Pri denarju se vse neha.	A
Brez dvoma vase tudi ne gre. Ko mi svedra ta	črv	in sprašuje ‒ si prepričana, da delaš prav?	A
z rameni v zrak. Nisi prepričana, me črviči	črv.	Nisem, se ustrašijo ramena.	A
Nisem, se ustrašijo ramena. Odgovori si, nerga	črv.	Vzdihnem in povrtam vase.	A
Prištejem mir, nemir. Čuj,	črv,	ne rij več.Prav počnem.	A
To pot. In se moram, ti	črv,	si naglušen ali kaj, moram se skomolcati. Skomolcati	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani