Oziram se s kamniških Žal po okolici, časim s staro cerkvijo, s kapelico, fresko na njenem zidu, z grlicami, ki preletavajo grobišče, časim s hribi in nebom, ki se pne nad njimi, občutim vso lepoto in razsežnost sveta, Zemlje z veliko začetnico.
TOREK, 29. julijaDOMA,dopoldne Rešil sem se samega sebe: črv dvomljivi me ne gloda več. Zdaj vem, da si nisem izmislil Mane ‒ verjeti je treba lastnim očem, je rekel nori ata z Brezij ‒ res sem preživel noč z njo, ni bila le svetloba neoprijemljiva.