Trkulja se je preril skozi množico, stopil pred inženirja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo je odtegnil. »Dobro nam bo, kakor črv, v siru bomo živeli zdaj, ko si se povrnil, gospodar ti naš!« je momljal starec. »Ti si dober kakor pohlevni dežek, a oni drugi so dobri kakor poletna toča.«