V hipu se je utrnila luč one velike lepote, onega milega čudokrasja, in sanjarka je blaženo umirala v ljubečem naročju predragega Emila. Ali v največji zamaknjenosti jo je grizel črv težke vesti in sramu. Rada bi bila bežala pred njim, noga pa se ji ni mogla premekniti, in njegove silne roke so se stezale v neskončnost.