Smeje je spet odkimal z glavo. Moral si je priznati, da ga je zaradi svoje neoborožene vojske počasi že nažiral črv dvoma, ki pa se je z zavzetjem skladišča v Borovnici razpuhtel kot milni mehurček na vročem soncu; kako gladko so izpeljali vse skupaj, še celo stražarja, Slovenca na služenju v JA, so prepričali, da je v poveljstvo pošiljal redna poročila, kako je v skladišču vse v redu... Pogledal je na seznam vojakov, ki ga je imel pri sebi, malo polistal, potem pa naročil podčastniku, naj poišče Murkota in Šmalca.