plamen (941)

me objameš tako ... V lepem starem očesu žari	plamen,	nepremagljiv.. .	A
hrepenenje samo je ostalo, božji	plamen	šel je skozi noč. Zgrudil se je ob cesarski	A
visoko ... visoko. MLAKAR: Tvoj dih je vroč, kakor	plamen,	da mi žgè do srcá, a tvoje roke so ledene; daj	A
zveri! Vi, ki v potoku rdečem svojih žil gasite	plamen	gnusnega sovraštva!Kakor vam glave in svobode	A
Ljubav je dim, iz vzdihov srčnih rojen; razvneta,	plamen	je žaréč v očesu, razmučena - morjé, od solz	A
dim déva zavíta je vsà. Poljublja že úde ji	plamen	‒ A ôna se samo ‒ smehljá.	A
spotakne ob kamen, ki ven ga je vrgel iz kotla	plamen	»E, beži!Glejva, da prideva ven!« zavpije nad	A
čula.« . /\ .. stran 52 . \/ V kotu drobni	plamen	žalostno trepeče. Ona gre pred kamen, žita vanj	A
žita vanj nameče... »Mlinarica, pridi, a ti,	plamen,	vgasni, da se pač ne vidi, kak devojki krasni	A
in zanetil ogenj v hiši! In glej, že šviga	plamen	vedno viši in noč je svetla kakor beli dan!	A
vstajaje, a sedaj vmiraje, do jutra sebe gonobeči	plamen.	O, da bi tudi ti, srce goreče, ob grobu zadnje	A
jim, veličastno govorí: ”Kaj je slava? ...	Plamen	sveče, ki le kratek čas gorí. Ali bratje	A
in bežé; in iz očí raste blodni kresni	plamen,	raste, išče in beží. Plašen zvok - in	A
menoj na mizi, v zadnjih iskrah že trepeče	plamen;	noč prihaja v moje trudno srce. In na	A
brez življenja, le v očeh je ugašal truden	plamen.	_ _ _ _ _ _ _ ”Dora, glej, kako iz greha	A
resnici draga moja je bila in z radostjo, tugo	plamen	mi je netila srca. Ah, bila je najkrasnejša	A
leščerbo tišči, »Dobim te!« vrš, švigne vanj	plamen	in Vedomca nikjer že več ni. »Sto vragov!« zdaj	A
Jezen sem nate, deklica, ki si že davno posušen	plamen,	jezen sem nate, deček, ki si že davno trebušasti	A
ki v mladih persih vžgala Nevgasljiv si mi	plamen.	Kar v ljubezni je sladkosti, V tvojem sem naročji	A
Slévici „Germade po goràh goré, V nebó njih	plamen	šviga! Privrel je Turek, koder gre, Rohni, mori	A
pogled strašán! . / . / stran 89 . / Ognjen	plamen	ji šviga. Plašan spustí se paša v bég, Za njim	A
zrušili, zemljo delovnih ljudi zgradili, in kot	plamen	brez meja prek sveta bo zavihrala, živo rdeče	A
dlan na kamen, vročo, gorko dlan, in vžgal je	plamen,	da se je razpočil kamen in zavrela kri v tolmunih	A
slovesno jo prižge; od nje se suha hosta vname in	plamen	pod nebo se vzpne. Visoko raste, vedno više	A
meni - in v nji moja počiva podoba. V meni se	plamen	svetal, čist in skrivnosten je vžgal: sreča	A
spanja, brez želje po spanju. Moje telo je	plamen,	ki hoče doseči vejo nad sabo. Imam le noge	A
tulipan. Je kot pozdrav od koder pridem in kakor	plamen.	Naj ne bo kaljenja v meni, naj bom kakor tulipan	A
tako, ker je zunaj pomlad. Njene oči so kot	plamen	človeku roke ožgale. Pod zaveso solz	A
V očesu ima skrito stezo, črto prvih dni.	Plamen	iz korenin ji življenje jemlje, utrip srca.	A
dlanmi. Jezdec vihti meč, spremlja ga vesoljni	plamen.	Enajst jih pelje s seboj, ujetih v besedo ‒	A
Brez besede stojim, jaz ranjeni človek. Zlati	plamen	ugaša v temo. Strmim v brezdaljo,	A
ponižani brat. Na stolpu je rdeča zastava kot	plamen.	Svetilnik daje mornarjem znamenje.	A
odprto: iz Kaosa v Kozmos. Za temnim mestom se	plamen	svetlika, množica v tiho temo se premika. V	A
dušeči temi, vzpni se kot ogenj preko ovir!	Plamen	žareč bo presekal temo, kakor zastava bo plapolal	A
in s preobiljem luksus in kaprica in meč in	plamen,	sila in nasilje. A požrtija pri Trimalhijonu	A
/ . / stran 100 . / II Prišl� je kakor	plamen	in vihar, v nevihti je pokrajina gorela in iz	A
Pokleknil sem pred zadnji svoj oltar, za okni	plamen	in nevihtna strela in iz neba, se sipal je požar	A
objem. Še nisi prebudil mi spečih strasti, že	plamen	ugaša, objem se hladi. Spet vzamem vžigalico	A
vzplamti! Njen medli, up in mrak parajoči	plamen,	le v siju mojih želja še razsvetli tvoj obraz	A
/ . / stran 39 . / PIROMANIJA Ni dovolj	plamen	le v laseh, pa če še takšna burja brije, ko	A
otroških in rastja v ognjenem vrtu čakajo na	plamen.	Duh ognja prebujen zacepeta in mi nadene hladni	A
Gorjanski zvon skoz sanje bo donel in me pretresal,	plamen,	do stržena. Kdor pota tudi zame naredi, mi mnogo	A
preživijo, oživijo, sled ognja se razvije v	plamen.	V očeh vetra V očeh vetra sem se zagledala	A
cilindru. Naivno se pretvarjajoč gleda srepo v	plamen,	zraven pa napenja sluh, da mu ne uide besedica	A
lin v oblakih. Laterna ropota na vozu, medel	plamen	sveče utriplje za nesnažno šipo. Čelhar	A
bilo tudi Pinocchiu usojeno, da ga je oplazil	plamen,	a mu je njegov dobrosrčni stvarnik nadomestil	A
visela ognjena krona nad njenim dimnikom kakor	plamen	na drogu tihotapske rafinerije.Saj, a človek	A
nesamostojnega življenja so bili kakor čudežni	plamen,	ki je buhnil izpod pepela.Vendar je takšen silovit	A
na Saharsko puščavo, na kateri človek postane	plamen	med plameni, a ga s svojo neskončno praznino	A
da bi skril tresenje rok, ki jih je obsvetlil	plamen	voščene vžigalice. Ker prej je ležal in mišice	A
reja so se zasvetili, ko da jih je obliznil	plamen.	2 Naslednjo nedeljo je spet preskakovala grme	A
svetla opečnata barva preliva v soncu kakor	plamen...	« Spet se je nasmehnil in spet je glasno	A
glasno rekel: »Rdeča streha se v soncu kakor	plamen	preliva med zelenim drevjem!...To je kar lepa	A
apostolom na čast. Zdaj pa samo tu pa tam zaplapola	plamen	v noč.Na skrivaj.	A
»Stane je bil tako miren, ta pa kar gori.	Plamen,	res plamen ...Dobro so ga krstili.«	A
bil tako miren, ta pa kar gori. Plamen, res	plamen	...Dobro so ga krstili.«	A
glavnjo, prižge z njo cigareto in se zamakne v	plamen.	Nato z odsekano kretnjo vrže glavnjo v ogenj	A
sredi vasi v enem samem rdečem cvetu kakor živi	plamen,	se danes še globlje nagiblje čez ograjo.Čeprav	A
drobno petrolejko in z dlanjo zaščitil slabotni	plamen	pred svojo sapo.Po prstih se je prizibal do	A
mogel nihče. Takle snop žarkov ti povzroči	plamen	povsem znenada. Rujovito zagrmelo, / krhko	A
njegovo poželenje je po meni, ko prihaja ko ogenj,	plamen	grabi v prazno voščeni zrak - da zbuja njeno	A
skodlasti strehi ene od hiš se je razvnemal	plamen.	Dima ni bilo skoraj nič, kakor da je ogenj šele	A
Veliko zla je bilo. Tema in	plamen	in kri vsepovsod, v ljudeh pa skriti in hudi	A
žarenje tistih zenic, v katerih je zdaj odseval	plamen	in se pretakal notri po zrklih. Ko bi	A
tek gnalo? Ali je bil nad njegovo hišo sij in	plamen?	Ali je bil nad njegovo hišo in nad njegovo	A
zato še toliko hladneje. Gori se je raztezal	plamen	svetlega dne, tukaj pa so temni hodnikiulic	A
tihi prazni prostor. Segel je v žep in vrgel v	plamen	polno pest brinja.Zadimilo se je, oster vonj	A
stekleni naočniki, v katerih se je odbliskoval	plamen.	Brinje, je rekel prvi, ta si je skušal sam pomagati	A
nekdo prižiga ogenj pod oglarsko kopo. Buhne,	plamen	buhne iz tistega stožca, iz odprtine na vrhu	A
nekdo prižiga ogenj pod oglarsko kopo. Buhne,	plamen	buhne iz tistega stožca, iz odprtine na vrhu	A
prosinca, na dan Svete Agnes prižge svečo, ogenj,	plamen	sveče je stik med njim in njo, med onim in tem	A
ustnami pihala v tisto žarišče, dokler ni šinil	plamen	med les. Naložila je nekaj polen, gledal je	A
svinjski seski, okrogli trebuhi, v katerih se koti	plamen,	ki bruhne skozi rjoveča usta.Gozd, v katerem	A
bradavice, okrogli trebuhi, v katerih se koti	plamen,	ki bruhne skozi rjoveča usta.Zato je v gozdu	A
samokres je siknil . / . / stran 388 . / dolg	plamen	ognjenega strupa tja proti robu daljnega, a	A
v celico. Ko njegove oči potem skozi dim in	plamen	nekje visoko zgoraj vidijo glasove, žvenketanje	A
na vzhodu. Potem bo še enkrat sedel k mizi,	plamen	sveče bo vztrepetaval in njegov obraz bo osvetljen	A
zaprte, slabotno diha, polglasno zastoka.	Plamen	sveče zatrepeta, sence mu zaplešejo čez obraz	A
svetloba naglo zaplapolala po vsem prostoru,	plamen	se je nagnil, pri vratih si nekdo otresa čevlje	A
Znan okvir očal z debelimi lečami. Takrat je	plamen	švistnil mimo njunih glav.Ozrl se je v dvorano	A
morali na svoje plašče in suknjiče, da je lahko	plamen	nemoteno vztrepetal motilcu in kalilcu miru	A
ustnice sprejele medse, zobje bi jo zagrabili,	plamen	bi se je dotaknil, pljuča bi vase potegnila	A
stran 102 . / cigaret, cigareto nese k ustom,	plamen	vztrepeta, pljuča dihajo dim: gospod Houžvička	A
Tudi če si prižgem cigareto, je samoumevno.	Plamen,	ki je vztrepetal, je za droben hipec prinesel	A
pomolu - lučka, svečka razsipava svoj skromni	plamen	v vetru in iskraste vrhove ognja poganja sem	A
pred ikono Matere božje in poklekne prednjo.	Plamen	je vztrepetal.Dolg žarek se je kot veriga podaljšal	A
Pred njim je požiral ogenj, za njim je švigal	plamen	in mnoge dežele bodo ugonobljene. Videl je ravnico	A
izpod nebes, o hudičih, ki se premetavajo kot	plamen	po nebu v podobi zmajev in drugih pošasti; ne	A
je zasvetilo in proti stropu je šinil visok	plamen.	Oooo, so vzdihnili vsi pri vratih.	A
teče tam spodaj, in stisko in strah v prsih.	Plamen,	ki bi segel od zemlje do neba, bi neskončno	A
tri moške postave, obsijane z ognjem. Videl je	plamen,	ki buha iz peči.Videl je tja v davno enainpetdeseto	A
je ovratnik in se stisnil v kot. Peklenski	plamen	tistih ognjenih zubljev mu je zasijal pred očmi	A
je z drhtečimi rokami zalučal šop papirjev v	plamen,	vendar tako nerodno, da je videl, kako je nekaj	A
silna grmada, ki zdaj gori. Više in više raste	plamen,	do neba sega žar in rdeči vso okolico in temni	A
izginil dvom, ko se je visoko po nebu spel mogočen	plamen	in rdečesiv oblak obdal svetlo jedro. »Ubogi	A
izmaknil gospodinji. Izpod dima se je spel	plamen	in razlil žar čez temni les. »Oh, takole žari	A
spogledala. Tone je bil ves bled v obraz, in siv	plamen	mu je gorel v očeh; Bricu je gnala jeza kri	A
samo gledalo in kričalo. Ko je planil za dimom	plamen	skozi streho, je stala namah vsa hiša v ognju	A
Vitovčeve priprave so se dobro izkazale in vsak	plamen	je bil hitro pogašen.Med bojem je izginil kmetom	A
izza nizkega zida in v mrtvačnici je migljal	plamen	v svetilčici kraj mrtve Dorice.Miško zasliši	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani