plamen (201-300)

Prižgal je svečo ter jo postavil na mizo; dolgi	plamen	je plapolal in se tresel, nemirna rumena svetloba	A
videla sama, kako se ji je roka tresla; kakor	plamen,	ki je švignil visoko in vztrepetal na stenah	A
Metka je postala, duri so bile že polodprte in	plamen	je trepetal nemirno.Ali roka je padla spet težko	A
je prag in je zaprla duri za sabo. Čuvala je	plamen	z roko, da bi ga ne ugasnil veter, ki je pihal	A
pogledu je bil spomin -- ne tisti, ki plane kakor	plamen	proti nebu; tih spomin, ki se vzdrami ob rahlem	A
živel boš neživ, sam sebi v sramoto in gnus,	plamen	brez gorkote, beseda brez glasu, telo brez duše	A
skrivale za motno meglo, kakor se skriva ugašujoč	plamen	pod dimom in sajami. ”Na pot!“ sem se nasmehnil	A
še temnejše, gube na licih so bile gostejše,	plamen	je pod sajami skoraj ugasnil. ”Vseeno je	A
primere, enakega edinole sladkosti, ki je v njem,	plamen	v plamenu. Spočetka so bile besede kakor	A
luč nocoj!“ Privil je svetilko, toda visoki	plamen	je trepetal in je bil podoben zatohlo brlečim	A
luč pojema, umira; privil jo je visoko, toda	plamen	je skopnel takoj in je gorel mirno, zaspano	A
rdeči dimasti luči zlate in srebrne posode;	plamen	sega po očrnelih podobah v bakrenih okvirjih	A
zarja, ki je prodirala izza oblakov in silni	plamen,	ki je bil ovil Ali pašev gradič kakor z rdečim	A
ubogo dušo!« Kakor v sanjah je videl Marko:	plamen	na holmu, rdeč in visok, do neba segajoč.Iz	A
milosti proseč. . / . / stran 68 . / Zabučal je	plamen,	zatulil v vetru prešeren grohot se je razlegel	A
pa se ni ganil; če bi prižgal svečo, bi gorel	plamen	z mirnim plamenom. Nič ni bilo Marku	A
svetila je z mirnim, belim, mrtvim plamenom;	plamen	sam je bil okamenel.Ob stenah so stali vojščaki	A
veja je moje življenje in kmalu jo zaluči v	plamen	božja roka.V oči ti bom gledal, ti lepa devojka	A
razlil v njegovo telo, v njegovo kri, visok	plamen	je švignil proti nebu in je razsvetlil mrak	A
uničujoča ironija; komaj je vzplamtel v srcu prvi	plamen	močí in navdušenosti, padla je nanj frivolna	A
stran 220 . / pil v dolgih požirkih; in živ	plamen	mu je segel vse do duše dna. ”Nikar!“ se	A
dvigniti. Dvakrat se je zavrtelo vse okoli mene in	plamen	sveče je rastel - tisoč plamenov se je zasvetilo	A
tresko, prižgal jo je nizko ob tleh ter ščitil	plamen	s široko dlanjo, da bi ne zapazil luči v oknu	A
ubitega Andrejca je gorela sveča; dolgi, nemirni	plamen	je vzplapolaval in pojemaval, tiha, rumena luč	A
silo in takrat se je vzdignil v zrak velik rdeč	plamen	ravno nad našo hišo.Za hip ga je ovil oblak	A
je zopet razgrnil ter se izgubil proti nebu,	plamen	pa se je pokazal v še svetlejši luči.Vedno večji	A
sveča na majhni mizici; dolgi, svetlorumeni	plamen	je zdaj pa zdaj zasikal visoko kvišku, potem	A
seboj.“ Noč je bila zunaj, svetlejše je gorel	plamen.	Petru se je dremalo; naslonil se je ob mojo	A
človeka vrednejše, da si dam siloma pogasiti	plamen	za plamenom, iztrgati iz telesa siloma kos za	A
izpremenil. Usehnila so lica, v očeh je ugasnil	plamen	in drobne kaplje so padale iz razmršene brade	A
režečo lobanjo. Zgodilo se je čudo: zasijal je	plamen	iz globokih votlin, vzdignil se je glas iz širokih	A
prijatelj, ti veš, kako mogočen je bil moj sveti	plamen	- niti iskrice ni več, ostal je samo neprijeten	A
pot do njih. Glej, tako je ugasnil moj sveti	plamen	v teh dolgih in nelepih nočeh, ki sem jih preležal	A
omahovali, nista se strnili več; kakor ugasujoč	plamen	je bila njegova senca; vzrasla je hipoma, šinila	A
temnih las, je bil sam kakor pesem o ljubezni.	Plamen	iz duše pesnikove mi je bil segel v glas in	A
svetilko ter jo upihnil tako nerodno, da mi je	plamen	opalil véke.Skočil sem na okno, z okna na vrt	A
rdeča luč, kakor da bi sijal skozi prozorno kožo	plamen	iz krvi, iz mesa.Ustnice so bile polodprte,	A
oči so se mu svetile v čudnem plamenu. Ali	plamen	je ugasoval, na ustnice se je vračala zasmehujoča	A
Izkušnje, prijatelj!« Takrat se je vžgal čuden	plamen	v njegovih očeh, obraz mu je bil razoran kakor	A
stopi ji bliže, pa ugledaš sajast, pojemajoč	plamen	...Prijetno ni, če je v srcu oktober, ko poganja	A
preplaha in preslaba, da bi se razgorela v velik	plamen	ter ju povzdignila v višave.Vzdihovanja bo konec	A
bilo; obraz bolan in vel, oči globoke, nemiren	plamen,	ki ga je kvišku zagnal in v globočino potisnil	A
sladkost le opojna prevara, tista luč le dimast	plamen	iz noči? Ali so le sence resnične in večne in	A
je temnel rumeni kolobar na mizi, nižal se je	plamen.	Vsi so strmeli v ta plamen, ki je pojemal tako	A
mizi, nižal se je plamen. Vsi so strmeli v ta	plamen,	ki je pojemal tako hitro; že so se prikazovale	A
stisnili k oknu in so strmeli v dremajoči rumeni	plamen.	In ko so se uprle vanj njih oči, je pričel plapolati	A
pričel plapolati in se zvijati; sunil je veter in	plamen	je ugasnil.Objeli so se in vsa tri drobna telesa	A
vrgel poleno v peč in takrat se je zasmejal rdeč	plamen	na očrnelem tramovju na stropu, pokazal mi je	A
hladan in težak vzduh, po vlagi je dišalo.	Plamen	se je zvijal in upogibal, zibala se je tudi	A
Sveča je dogorevala, večji in nemirnejši je bil	plamen.	”Kako so to neumne misli!	A
je!“ Prisojniški je zapalil tresko, nemiren	plamen	je obžaril kamenje. ”Ali spi, ali se le dela	A
tlečo tresko na tla; ker si je bil opalil roko;	plamen	je ugasnil v mokri travi; pozna noč jim je dihnila	A
silne šume zatrepetajo, vrhovi gora bruhajo	plamen.	Nevernik gre v deželo ...	A
Herbartu pomrači čelo. Preko oči mu je švignil	plamen.	Kaj je to?	A
Korani utihne žvižg. Kar bruhne nad Veljunom	plamen,	z Visočke se zavali dim v nebo ... Turčin je tu	A
mora vse z Azijatom. Nato huškne iz vseh koč	plamen,	a vojska se spusti doli h gradu poskušat novo	A
še kaj plena. Juran in hči se zaganjata skozi	plamen,	kar stopi pred bajto trop janičarjev ... »He,	A
rodno bajto. Za hip se ustavi, gleda v dim in	plamen,	zdirja dvakrat, trikrat okrog požara, a medtem	A
Kristjanski prapori se suše, Herbart gleda molče v	plamen	in v noč in misli na prihodnji dan.Nad Uno lega	A
turbanov, od desne in leve se zaganjajo skozi	plamen.	Sedem živih je v pasti, zdaj velja: podati se	A
plaka zemlja v sončni dan, a v noč ječe kresovi,	plamen	žari krvavordeč na mrtvi straži, plamen drhti	A
kresovi, plamen žari krvavordeč na mrtvi straži,	plamen	drhti, vzdihuje, a morje razpenjeno rjove ...	A
Herbart zdrzne v snu: iz jutranje zarje je švignil	plamen	...O, doli se je utrnil kres, iz sandžakov vihrajo	A
oskruniti zob dušmana. Zrinjski, iz Sigeta se vije	plamen	ob spominu nate in na naši meji plamti tvoj	A
globine, dalje, dalje, okrog in okrog se vžiga	plamen,	vsa noč zavalovi v razsvitu, zatrepeče v žarečini	A
živo bitje, od nikoder ni človeškega odmeva. Le	plamen	neusmiljeno lomasti in zubelj hlasta okrog in	A
hrvaški meji, trd z ženo, drobno, črnooko, ko	plamen	vzkipljivo in jezično, trd z otroki, umazanimi	A
kakor ni isto nikjer nobeno dekliško lice.	Plamen	lojenice je zaživel živahneje in vikar je stopil	A
sebi ali nisi?« Lojenka na mizi je zadrhtela,	plamen	je trepetal; vsi obrazi na »sliki sveta« so	A
hreščali suhi prsti. Šel je in podpihal v peči	plamen,	da bi mogel prižgati luč.Nič se ni začudil,	A
Otrok zopet onemi. Plaho podrhteva	plamen	v sveči. Mičca spi poleg in sanja sladko o miši	A
Velikokrat sta si bila tako daleč narazen, da je bil	plamen	prvega topel in prijazen, plamen drugega pa	A
da je bil plamen prvega topel in prijazen,	plamen	drugega pa mrzel in pogubljajoč.Še večkrat sta	A
prinesó majhno ognjišče, na katerem plapola	plamen,	že prej zaneten.To ognjišče postavijo pred škofa	A
bi proklamiral neodvisnost Grške ter zanesel	plamen	na strehe evropske.Zvijaj obraz, kolikor hočeš	A
zaljubljeni mladenič je istotako vedel, kak	plamen	razjeda mlado njeno dušo, in opazil je tudi	A
nego vas! Divjam, da vam pred obraz ne smem; v	plamen	bi skočil po vas in v morje, kjer je najglobokejše	A
veličanstva sem še čula, a potem je zavihral	plamen	krog mene ter mi ugasnil zavest. Ko sem ozdravela	A
temveč da je z lahno koketnostjo še bolj zanetila	plamen	in da je s pogledi, ki si jih je Bogomir tolmačil	A
streho, razpalil, da se je v hipu prikazal visok	plamen.	Jeremija, nekoliko užaljen, je sicer hladno	A
Miha je kuril in kuril. Visoko je plapolal	plamen,	in ker ni bilo sape in ker je bilo lesovje suho	A
zvezdo Brunarico večno grel njegov zidarski	plamen,	« smo pogosto peli ob njegovem grobu, medtem	A
roka jo je brž poteknila v suho brst grmade,	plamen	je švignil, kres je zagorel. Mladi in stari	A
zamaknili v kres, ki se je razžarel v visok	plamen,	in gledali, ali gre dim visoko in na daleč.	A
Kresnice so si snele venec z glave in ga vrgle v	plamen,	govoreč: »O, Bog, ki si sonce ‒!« »O, Bog, ki	A
rdečo polhovko; tudi vsi štirje konji so črni in	plamen	jim jezlja iz gobca in nozdrvi. -Kdo je to?	A
strašen, in je z enim samim dihom upihnil sijajni	plamen	Francetovega srca.Oblastno in ukazajoče ji je	A
postrvi, pa ni maral zakuriti ognja. Dim in	plamen	bi preplašila bobre in vso divjačino. Kako pa	A
Pravkar sta spet priložila na ogenj. Visok	plamen	je vzplapolal.Bevsk v drevaku se je prelegel	A
neožganem ognjišču nov ogenj. Visoko je zaplapolal	plamen	proti ostrešju.Strop, narejen iz okroglic, mu	A
/ . / stran 17 . / Stegnil je desnico nad	plamen	na ognjišču in spregovoril: »Naj se mi roka	A
pravkar pridejala na ogenj. Vzplapolal je dokajšen	plamen	in osvetlil oznojeno čelo Brkatega Soma, ki	A
podloženem vzglavju. Obraz mu je osvetljeval	plamen	raz ognjišče.Som je pogledoval sedaj Karpa,	A
skali je pred temnim šotorom vzplapolal visok	plamen.	Izpred votline v Goli gori se je oglasil najprej	A
preden je zaplapolal nad grobom belega bobna	plamen,	so zaklepáli v goščavah naokrog petelini.Ostrorogi	A
dvigalo le še nekaj orjaških dreves, ki jih doslej	plamen	še ni zmogel.Kakor velikanske, v tla zasajene	A
uganjati; če se zapalijo ali zažgo, narejajo	plamen,	ki ljudi v hiši uzaspani, da se nobeden ne prebudi	A
s čreslom krito streho velik ogenj. Rdeči	plamen	razsvetljeval je dovolj bližnjo okolico, da	A
v gradu popolnoma razgorel. Visoko je švigal	plamen,	čarobno in grozno seval v temno noč. Špilkin	A
brez ognja! Nobenih drv ni, kar nekakov višnjev	plamen	se naredi okoli čudne svetle škatle in meso	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani