licu (1.136)

Spoznal sem jo po njenem mačjem, po hinavskem	licu.	Sedela je med deklami in vrgla po meni žgoč	A
/ stran 119 . / sim, da bi na tem kamenitem	licu	zasijala dobra črta in mi oznanila, da vse odpušča	A
MATIČEK Ha! ‒ Gre na stran in se riba po	licu.	Da te vendar!	A
gospod župnik. ŽUPNIK: Saj vam tekó solze po	licu.	KANTOR: Otrok!	A
kratkim, vihrajočim krilom po . / . / stran 75 . /	licu	... spoznal sem jo, čeprav je imela črno masko	A
še zmirom slišim tvoje stokanje. Glej, tu na	licu	se ti še pozna sled stare solze, komaj posušene	A
sprejeli, ujec, pojde vam od srca. Meni pa bi na	licu	čital, da ne spoštujem vse celjske hiše skupaj	A
Ej, človek ni tako velika tajna! Po	licu,	po razgovoru, po vsem ... Na prsih sveti temu	A
višavah, pase ovce mlad pastir, pomlad vlada mu na	licu,	sreča v srcu je njegovem, radost, mir. Ti boš	A
Potnik trudni jo pozdravi, solza mu na	licu	sveti. ”Srce moje, revno srce!	A
In hrup in smeh in divji spev. Na	licu	njenem divji gnjev; ostane hladna kakor kip	A
ona čudokrasna tam stojí, s reča ji na	licu	mehkem sreča ji v očéh žarí. ”Hitro	A
svitom zvezde se bleščé, kakor na nedolžnem	licu	srebrne solzé ... Daleč, daleč tam za	A
je moj mož pred mene, gladil me z rokó po	licu:	𠆪h poglej, kako si krasna, ženka moja	A
4 Na	licu	nobenem gorjá ni, le meni je srce tesnó	A
zvezde se bleščé, kakor na nedolžnem	licu	srebrne solzé ... Daleč, daleč tam pod	A
spustili. S pričakovanjem in spokojnostjo na	licu	je drugo jutro oče odrinil na Ojstrico. VI	A
lovila topli, dišeči veter in si pritiskala k	licu	vroče, prazne dlani. Če tam v tisti hladni,	A
upadlo lice. Ko je sneg odmaknila, je ostala na	licu	rdeča sled kakor od poljuba. Njegove oči so	A
Smrt ti ni strahovita, četudi v cvetu let, na	licu	se ti čita, da ni ti mari svet! Čemu se joče	A
tlak, otroci so starci strašnih spoznanj, v	licu	ni zdravja, ne smeha, ne sanj. Nerazčesane,	A
enako čutila, kako se bo hladna kaplja na toplem	licu	razlila. PRIDI Do vseh nas so poti.	A
Besedje o svetlobi drami veke. Se božji prst po	licu	mi sprehodi. Preraščena so pota in obleke.	A
nezavestnega moža na hrbet in se ga ustrašil; na levem	licu	je imel precej globoko zevajočo in močno krvavečo	A
\/ diti; povedal sem ji tudi, da je rana na	licu	plačilo za odvišno radovednost. Ko sem še gospo	A
bo ostal!” Nato kmet lahno udari vojvodo po	licu.	Potem, ko vojvoda zagotovi kmetu, da je odvezan	A
Stari je podrsal nekega dne z enim Evko po	licu	in se je ona zelo prestrašila, ker je pomislila	A
obrnil in njegova koščena roka jo je tresknila po	licu.	Njo je tisti hip zabolelo pri srcu, da jo brat	A
barva ob belih rjuhah in ob belem bolnikovem	licu.	»Zdaj mora odločiti njegov organizem,« je rekel	A
velikega števila uničenih samcev. Saj, na njenem	licu	je bil odsev lahkoživosti, a njene oči so bile	A
Mladena odrešilen. Obenem smo ob lepem dekliškem	licu	pozabili nanj in bili barbarsko pleme, ki mu	A
je šepnil Miran in držal sliko ob njegovem	licu,	glej Mimico, Mladen.On pa je molčal, samó pod	A
druge bom pridna.« Njena jopica je ob njegovem	licu,	njena dlan na njegovih laseh; takó spet pomisli	A
stoji ob njem in so njeni črni lasje ob njegovem	licu,	čuti, da bi si jo lahko želel in da je ta čut	A
In njene ustnice so podrsnile po njegovem	licu.	In tudi njegove ustnice so pobožale njeno lice	A
njena ramena. Nato je približal lice k njenemu	licu.	»Ti si tisti šolarček,« je rekel.	A
ustavil, sredi hoje je približal obraz k njenemu	licu	in se dotaknil njenega senca.Takó, mimogredé	A
a ko se zasliši njegov glasni cmok na njenem	licu,	ona zdrkne s kamna. Takó se še bolj smejejo	A
vodeni kepi na tleh in lasje so ti viseli ob	licu;	vtaknila si kazalec v rdečo mezgo na skrli in	A
njene desne rame, ko je sklonil glavo k njenemu	licu.	Zavoljo tistega belkastega blaga je bil tudi	A
se mu je zazdelo, da se sprehajajo po njenem	licu	sive sence, ki so kakor bolne pege; njene ustnice	A
bila, tako nesmiselna in velika ob njegovem	licu.	Prav tako je od časa do časa cepnila kaplja dežja	A
obrnila glavo in je takrat čutil njen pogled na	licu.	A takrat je imel svoj pogled vzdržno in uporno	A
ki so se razmnoževali na njegovem vratu, po	licu,	po ušesu in spet po vratu.Bil je zmeden od blažene	A
vzdignila njegovo roko in jo pritisnila k svojemu	licu.	Potem jo je med hojo držala ob licu, čez čas	A
svojemu licu. Potem jo je med hojo držala ob	licu,	čez čas pa je nepričakovano mehko pritisnila	A
ji z dlanmi objel stranici in ju pritisnil k	licu,	da je bil njen obraz kakor ujet v platneno lino	A
ga tiste roke ne motile ob njenem dekliškem	licu.	»Za takšno snidenje v takšni noči,« je čez čas	A
začela razčesavati goste lase, ki so ji viseli ob	licu.	»Poroka?« je rekla.	A
tako da je mesečina spremenila sence na njenem	licu.	»Človek je vendar drugačen, ko ljubi, torej	A
vzpela na prste in se približala njegovemu	licu.	Žena, ki je zdaj dojila, se je zmedeno ozrla	A
je rekla in spet približala njegovo roko k	licu.	A on je molčal.	A
dlani pa so postrgale zdaj po tem, zdaj po onem	licu	kakor gosta krtača. Potem je vendar sédel ob	A
je veke, da se je kanec razpršil po njegovem	licu.	Luciana pa je zmagoslavno vzkliknila in plosknila	A
roke okoli vratu in stisnila glavo k njegovemu	licu.	VII.	A
zavpiti, samo roko iztegne in udari Dragiča po	licu.	Tudi zdaj se nihče ne gane.	A
vzdihnila in solza ji je zdrknila po uvelem	licu	in je kanila v pepel.Da mu je še dobro, piše	A
silo svoje mesarske roke udaril Obrekarja po	licu,	da se je opotekel in padel.Tedaj je nemški častnik	A
vanj kakor razjarjen bik ter ga plosknil po	licu.	Pob se je opotekel, toda ujel se je ter se zravnal	A
se otrok ni zbudil, ga je narahlo pobožal po	licu,	dokler ni odprl oči.Vzel ga je v naročje in	A
obraz in ga hkrati udaril s kijem po desnem	licu.	Venček je slišal top udarec, ki je padel	A
dvignila na prste in ga potrepljala po širokem	licu.	»Če jo boš zgubil, bom huda nate!«	A
pribočnik, počasi dvigne roko in ga udari po	licu.	Boris se opoteče, a ulovi ravnotežje	A
zamižal. Čutil sem kri, ki mi je polzela po	licu,	v duši pa sta mi vrela jeza in strah. Starejši	A
bil tako razkačen, da me je s ključi udaril po	licu.	In spet sem moral seči po robec -	A
nerodni stvari. Solze so se ji potočile po mehkem	licu,	rdeče debele ustnice so ji jezno nabreknile	A
ker so mu solze od smeha kar drle po raskavem	licu.	Vse popoldne je bilo v gostilni veselo	A
se nasmehnila, ga rahlo udarila po znojnem	licu	in šla. Venc je ostal na produ in glasno	A
potegnil roko izpod glave in opilil Venca po	licu.	Venc je ostrmel, si pomel oči in začudeno pogledal	A
obraz in ga hkrati udaril s kijem po desnem	licu.	Venček je slišal top udarec, ki je padel v ženski	A
preklada ves tisti cmok po ustih; zdaj se na tem	licu	pokaže velika zaobljena buška, potem skuša pogoltniti	A
da se je ta moral nasloniti na vodnjak, po	licu,	črnem afriškem izžganem obrazu, pa mu je tekla	A
obrazu ga oplazi grmovje, skeleča bolečina na	licu.	Roka gre gor, k obrazu, kri.	A
obrazu, kri. Kri, reče, zdaj še kri na vročem	licu.	Pritisnil bi ga k njenemu, surovo bi stisnil	A
Enkrat je sreča, enkrat je. Po	licu,	ki je gledalo v oči že tolikim ostudam in grozotam	A
gledalo v oči že tolikim ostudam in grozotam, po	licu,	ki je poznalo tisočero skrivnosti in čez usta	A
krvav od curka, ki mu je tekel s čela in po	licu.	Približal se je in ljudje okrog Johana Ota so	A
vedela, kaj se dogaja. Zaprla je oči, na svojem	licu	je začutila dih, vroče moško, znano moško dihanje	A
rekla, poslušaj, bliže, je rekla, čisto ob mojem	licu	bodi, blizu bodi, da čutim tvojo toploto, poslušaj	A
spreminjal v raskave moške dihljaje ob njenem	licu.	Vstala je in zabredla skozi lahkotni snežni pršec	A
hladna kelihova lepljiva tvarina okameni na	licu.	Če kedajkoli tlesnemo z jezikom, se nam lepi	A
nisem ubil človeka. In morda bi mu po velikem	licu	celo stekla solza, ko ne bi spet zaslišal v	A
k njej, opazuje lise na njenem mladem belem	licu,	pomodrele ustnice, s pogledom otiplje utripajočo	A
Odprl je oči in še zmeraj je čutil toplo sapo na	licu.	Vanj so gledale žareče zelene zenice.	A
Vilija prijateljsko in spodbudno klepnil po	licu.	Pa ne gre, Vili Fink se zgruči nazaj in vase	A
približal. Čutil je njegovo toplo sapo na svojem	licu	in bilomu je tako, da bi najraje odšel.Obrnil	A
Potem me je s tako nenavadno kretnjo pobožala po	licu,	s hrbtno stranjo dlani, kakor da bi preizkušala	A
udarcem, je videla krvavo rano na njegovem desnem	licu	in začela je kričati.Glavina se je z železnim	A
poškodb, in sicer nad levo obrvjo, na desnem	licu,	pod desno čeljustjo, pod levo spodnjo ustnico	A
ter kožne opraskanine na nosnem korenu, desnem	licu	in obeh rokah.Samsova je umrla radi otrpnjenja	A
podaljšal v premislek, o tem se bomo odločali na	licu	mesta. Bil je zadovoljen s seboj, tudi ta odločitev	A
so neverjetno pametni. Ampak, če je človek na	licu	mesta, tovariš Kostrin, to je še zmeraj najboljša	A
Kostrin ni razumel. - Pravi človek na	licu	mesta, na dužnosti, razumeš?- Takrat, je rekel	A
je mozolj, stiskal si je kožo na poraščenem	licu.	»Tudi jaz bi se moral obrit.«	A
je tiho šepnil v slušalko in tudi njemu so po	licu	pritekle solze.Ni jih skrival.	A
ugledal. Vse barve so se spreminjale na njegovem	licu.	Nič manj osupel ni bil Rožanec, čeravno se	A
briše solze, so se udrle tudi njemu po mehkem	licu.	Domov grede je rekel sestrici, da ne bosta mame	A
zgubo stari Bric. Solze so mu tekle po rjavem	licu,	ko je zvonil svojemu prijatelju, in beseda se	A
krutemu šefu? Solze so se mu udrle po mastnem	licu	in okoli vratu je objel kontrolorja, ko se je	A
mladostnih postavah in obviselo na cvetočem	licu	sivooke deklice, ki je stala najzadnja v beli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani