Iz sive nebesne kupole je rosil drobcen, skoraj neviden dežek, in tedaj je Luciana vzdignila njegovo roko in jo pritisnila k svojemu licu. Potem jo je med hojo držala ob licu, čez čas pa je nepričakovano mehko pritisnila svoje ustnice nanjo. Vznemirjen ji je odtegnil roko in osupel pridržal korak.