licu (101-200)

tolažila, kolikor je vedela in znala, ali na	licu	mlade matere je vendar brala, da zanjo res ni	A
boječ ozirala na mater in je izkušala brati na	licu,	kaj se godi v njeni duši.Gospa je sedela zamišljena	A
se je sicer umirila na videz, ali na njenem	licu	se je videlo, da trpi njena duša.Pogoste solze	A
Pridušeno je ihtela. Po lepem, mladem	licu,	s katerega je izginila vsa rdečica, so tekle	A
stopilo k bratu. Vroče solze so ji polzele po	licu,	ko mu je slonela na prsih.Ljubila je brata,	A
smeš na to misliti, ‒ jo je božala po objokanem	licu	Anica. ‒ Vsak pravi, da se bliža vojna h koncu	A
gledala svetle solze, ki so ji polzele po velem	licu.	Bolestno je vzdihnila in nagnila glavo, da bi	A
skelela. Prva solza, ki ji je pripolzela po	licu,	je bila velikanska in lena.Težko, težko rojena	A
baraba, še zahteval od policije, da smo lepo na	licu	mesta napisali in podpisali zapisnik o primopredaji	A
je vrnila nežnost tako, da ga je pobožala po	licu.	Nekaj imam namreč že v pacu, mu je zaupljivo	A
torbico in me v slovo pobožala z vrhovi prstov po	licu.	Moral se boš pogovoriti z njim, je skomignila	A
ki so mu kakor iz težkega oblaka polzele po	licu	in se mu zatekale pod brado.Batistuta ga je	A
pomeni?« »Eh, ljubi,« ga je Julija pobožala po	licu	in ga poljubila. »Meni se zdi povsem naravno	A
rekla. Topile so se po nama, vsaka pol na tvojem	licu,	pol na mojem licu, vsaka snežinka tako, si moreš	A
nama, vsaka pol na tvojem licu, pol na mojem	licu,	vsaka snežinka tako, si moreš danes to predstavljati	A
ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem	licu	vidi.« Cesar pravi:	A
so mu zopet do vrha, na kar se je pogladil po	licu,	s krotkim pogledom obvel obe dami in napil	A
Blaustift,« je rekel Vilar z izrazom nevolje na	licu.	»Nikakor nočem kaj posebnega, česar nimajo delavci	A
plavkastih las mu je zamahal po rdečem in znojnem	licu.	Bajić je lahno in prosto otepaval; krog usten	A
Kolikor mogoče je zatrl medlost in upalost na	licu	ter se poizkusil prebibati v najboljše duševno	A
plačal,« je odgovoril Bajić z izrazom sarkazma na	licu,	ki ga pa Vilar v temi ni mogel videti.»To je	A
nožem?« In neka radost je posijala na njenem	licu,	ko sta si bili Ljubica in Katica nekaj zašepetali	A
nadporočnik in resnost ter skrb je izrazil na	licu,	kakor bi obžaloval tega mladega, brhkega, a	A
Vendar pa se je ozrl nanjo. Na njenem svežem	licu	se je poznalo, da si je pri mlinu izmila objokane	A
širokih pleč, temnorjave polti, strogih potez na	licu,	pričajočih o veliki energiji.Trdno izbočenih	A
Vilar, ki mu je igral še vedno čuden nasmeh na	licu.	Mislil si je: Kaj morejo iztakniti v tem bornem	A
da je popolnoma dosegel svoj namen. Po vsem	licu	se mu je razlil izraz veselja, ker v duhu se	A
Inženirja ta ukaz ni omamil; izrazil je na	licu	skrajnjo vdanost, toda nalašč ni hotel že jutri	A
Resne in važne črte so se pojavile na njegovem	licu,	razgrnil je neke listine, oslinil svinčnik in	A
neotesanost ga je Katica s pahljačo oplazila po	licu,	na kar jo je Bajić pokaral in ji očital naturo	A
in izobrazivši neko resnost in prazničnost na	licu,	ga je prijel za gumb pri suknjiču, ga pogledal	A
mu je od nje. Vzhit radosti mu je zaigral na	licu.	�nica, moja vila podgorkinja!’ je kliknilo	A
ki je bil poln strasti in žalosti. Po njenem	licu	se je razlil dih sreče. »Samo smrt me bo ločila	A
zagnal v svojega gospodarja, ga obliznil po	licu,	potem je v širokem krogu dvakrat obletel družbo	A
vzdihnila gospa in solza ji je zdrknila po velem	licu.	Vilar je v svoji notranjosti triumfiral, da	A
ušesu. Začutila je njegov topli dih na svojem	licu	in igla ji je zastala.Pred očmi ji je migljal	A
pečeni repi nego človeku.« Vilar je izobrazil na	licu	sočutje, primerno prestani Samojlovi nesreči	A
srcu, je bila že brati na njenem zamišljenem	licu	prisiljena, nemirna odpoved.	A
proti zrcalu in s svojim navadnim smehom na	licu	ogovoril Ivanko, rekoč: »Kaj pa, gospodična	A
lepa gospodična rekla, ko si ves prižast po	licu?	« »Ali deklina?« je vprašal kopitar nedoum	A
Zadovoljen smehljaj se je razlil po njenem	licu,	stopila je bliže k Lazarju, rekoč: »Gospod Lazar	A
sobo. Ubitost, skrb in nevoljo je prinesla na	licu	s seboj. »Nekaj bi vaju poprosila,«	A
napade prav z mrtvaškim izrazom umrle sosede na	licu.	Zbudil sem se, planil pokoncu in sedel na posteljo	A
resnost s tajno primesjo se je brala na njenem	licu.	Razen nas, ki smo v hiši prebivali,	A
Držala se je ponosno, visoko, razdraženo. Na	licu	ji je bil razlit pečat globokih misli, lasten	A
imenujemo »kurje krempeljce«, no, posebnih brazd na	licu	ni bilo.Njegovi kratko pristriženi lasje so	A
opazil sem živahen priliv rdečice na njenem	licu.	Ko sem odhajal in se poslavljal, se je nasmehnilo	A
za prvo, ker se je pojavil nasmeh na njegovem	licu,	tisti dobrohotni, prijetni, nazdravljajoč nasmeh	A
in nekaj živalskega je bilo brati na njegovem	licu.	Taka lesena, mrtva obličja se vidijo vsak dan	A
kjer jo pogrešajo.« Videlo se je Frančišku na	licu,	da se mu je odvalil kamen od duše.	A
gube na tilniku in z izrazom nedoumnosti na	licu	je gledal po stenah, podoben tujcu, ki pride	A
čedno oblečen mož s temnordečim izrastkom na	licu;	ta bula je zelo kazila njegov lakajski obraz	A
ozlovoljenost se je brala na vsem njegovem sila rdečem	licu.	»Kam boš pisal?« sem vprašal ter samozavestno	A
zaljubljeno nagajivost je bilo brati na njenem	licu	ter globoko paznost, kakšen učinek delajo njene	A
mimo luči bolje videl name. Izobrazil je na	licu	poteze nasmešljive radovednosti in živo me je	A
prazne marnje! Vi ste bili študent, to se vam na	licu	vidi, ali z menoj ne boste brili norcev.Stopite	A
ustvarjeni za trpljenje,« je rekel. Z usmevom na	licu	me je zapustil in jaz sem v tem usmevu videl	A
šestdeset dek. Ko je prihajala med nas, je na	licu	mesta zbrano ženstvo poslalo klic v svet: »Fant	A
tako zredil. Dobiva kočnike, zato je po enem	licu	vedno rdeč in cedi sline, cedi jih toliko, da	A
in bede nego pogled v nebeški mir na nežnem	licu	našega malega. Teko dnevi in bratcu in sestrici	A
drobnega, toplega pritisnilo obme, me pobožalo po	licu	in mi zašepetalo na uho: »Naj bom pa jaz tvoj	A
kakršnimkoli očitkom. Moja žena pa me hodi božat po	licu	in govori: »Saj si naš revež, kaj ne, da si	A
zgoditi, da sta se čisto neopaženi pojavili na	licu	mesta dve novi osebnosti, ena po stezi, druga	A
in huda nejevolja se ji je brala na rožnatem	licu.	Pritisnila je muca k sebi, da ga odškoduje za	A
spet vkupe! Sveta jeza ji je šinila po rejenem	licu	in njeni klici: »Julka, Julka!« ki so se bližali	A
škodoželjnost, ki ji je preočito zaigrala po	licu.	»O, zakaj pa ne!« je odgovorila gospa Ana in	A
v običajni družbi. Imel je višnjeve pege na	licu	... Na vprašanje, kaj mu je, je odgovoril suhoparno	A
« Solze so mu črtale bele proge po umazanem	licu.	»Potem je tvoja,« je razsodil oče, »nikar ne	A
debele kakor vinske jagode, so mu tekle po	licu.	Ko je povedal doma stari Jeri to svojo nezgodo	A
očeh, žalosti na njenem . / . / stran 77 . /	licu;	otepaval je mastne odrezke, pri čemer mu je	A
je bila bleda, brez joka so ji lile solze po	licu.	»Če je tako,« je rekla, »pa grem.	A
Stanku je zaprlo sapo, jok se mu je boril na	licu,	proseče je dvigal roke k materi. Kaj vse se	A
junaških prsih se jima je bliščal kakor čik v	licu	uradni znak detektivov, in sta pričakovala,	A
bili tudi to pot kakor vedno o pravem času na	licu	mesta vrli ognjegasci in so neutrudno in jako	A
šklepetanja zob in nam niti ni bilo treba biti na	licu	mesta, kjer je neštetim zmrznil jezik in je	A
bi ne za trenutek obotavljal in že bi bil na	licu	mesta z mikrofonom.Pa bi lahko bili deležni	A
povedal v brk, da se laže. Toda je bil po vsem	licu	gladko obrit, tudi pod nosom, in se ga ni moj	A
iz vode, in mrzel pot mu je drsel nizdol po	licu.	Gledal je plašno, krčevito je stiskal blede ustnice	A
ne časa, da mi je nekatere broje razkazal na	licu	mesta. In se mi zdi, da sva bila deležna parastosa	A
roke so mu bile posute kakor z zdrobom, po	licu	je imel črne lise, da je bil podoben mlademu	A
drugih razredov prihrumeli gledat, kaj je. Na	licu	mesta se je dostojanstveno pojavil celo gospod	A
majhen pobič. Drugi, črnih oči in las, tudi po	licu	umazan in črn kakor zamorček.Pa ni bil zamorček	A
dobrosrčno pobožal hudega stražnika po kosmatem	licu.	»Miklavž!	A
Tudi njemu je segel vojak z božajočo roko po	licu	in mu pogladil ročico, in ko je Baltazar mali	A
vojak, »še en junak!« Pobožal je še njega po	licu.	»Kakšno dobroto pa imaš ti v ustecih?«	A
debele kakor vinske jagode, so mu polzele po	licu.	»Zakaj se jokaš?« je vprašal Gašper.	A
angelček!« je rekel vojak in privil Mihca k svojemu	licu,	da je bil še Mihec moker od vojakovih solza	A
mamici!« Baltazar mali se je pritisnil atku k	licu,	ga vprašal: »Kaj moj?« in se opravičil, da mu	A
pokrižala mati bodočega zeta in se mu sklonila k	licu	ter ga prosila: »K spovedi pojdi v mestu!Nevarno	A
segla po predpasnik in ga počasi dvignila k	licu.	»Kako bi nazaj, ko je že na poti v Ameriko!	A
prednjih šapic. Z obema hkrati je pobožala Liska po	licu,	da se mu je takoj pocedila kri.Toda Lisko se	A
oplazil s težko krempljasto šapo ovčarja po	licu	in mu odbil spodnjo čeljust.Zato je mož obvezan	A
ko sem napel petelina na puški, jo stisnil k	licu	ter oslonil na hrastovo deblo.Že sem slišal	A
slabo bral, zato s tem bolj važnim izrazom na	licu.	In ko je končal, je dostavil: »Potemtakem veste	A
ponižno. Zobe je naglo stisnil in po bledem	licu	so mu utripale mišice. »Sedaj gre pa zares,	A
uporniku, poguma. Toda strah so videli na njegovem	licu.	In ko niso vedeli ničesar odgovoriti, so začeli	A
Pa ji ni koj. Pasla se je ob njenem bledem	licu,	ob njenih od joka pordelih očeh.Ko se je napasla	A
sklonil k otroku, ki je s prstki potegnil očetu po	licu	in jecljal: »Ate ‒ tam ‒ ate!« Očetu je pritekla	A
tem bolje.« Golobovki so začele teči solze po	licu.	On je namrščil obrvi, ki so se togotno razčeperile	A
vratom, kjer se je prikazal Jernej. Na levem	licu	je imel velik kos obliža. »No, Jernej!« se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani