Tretjega dne so zagrebli mlado mater, in vsem pogrebcem se je v srce smilila mala Jerica, ki je vpila, da »ne v jamo, ne v jamo!« Gašperček je stal bled ob grobu in pogledoval strica Toneta, kakor da bi prosil pomoči, in ko je videl, da si ta briše solze, so se udrle tudi njemu po mehkem licu. Domov grede je rekel sestrici, da ne bosta mame več videla, in Jerica je žalostna kimala, kako jo mora zebsti v grobu in kako jo bo ponoči strah.