licu (501-600)

Jožek pozneje vdal, napolnjena z žganjem. Po	licu	je bil krvav, na bradi se je tudi kri držala	A
silno star dedec, sicer širnokostenjaški, ali na	licu	se mu je brala bledost in trohnelost, ki naznanja	A
Lisec se pokloni. Ker zapazi na	licu	graščakinje izraz neke čudne vzrujanosti, dà	A
solze se že nabirajo v velikih očeh na debelem	licu	pod lasatim čelom, ko priskače iz veže gospica	A
migala. Pavleku so se pa še bolj solze udrle po	licu.	V tem hipu zagleda nekoga stati tam pri svojih	A
Dasiravno sta mu še dve debeli solzi na okroglem	licu	viseli, popade ga vendar srd in, stisnivši svojo	A
vidi, da je glavo pobesil in da mu solze po	licu	tekó.Jame ga tolažiti, šaljivo in resno skazuje	A
solze so mu stopile čez trepalnice dol po rjavem	licu.	»Morda ga po krivem sodim,« mislil je.	A
peg po grbavem nabra . / . / stran 22 . / nem	licu.	Na glavi je imel iz lisičje kože nerodno skrojeno	A
ves glas; debele solze so se udirale po velem	licu	na prsi, katere so skusile toliko grenkobe na	A
v sobo. »Nič!« odgovori ona, toda na rdečem	licu	in pobešenem očesu se je bralo, da laže. Sodnik	A
odpeljal.« Janičar ‒ strahovit v boju ‒ vstane; na	licu	se mu je bralo, kako mu vre po glavi.»Govôri	A
sliko poljubljati, solze ji prilezejo po gladkem	licu	in polglasno jame govoriti: »O ti, mož ljubljeni	A
jima je nasmejala izpod las, ljubo izza ušes po	licu	zmršenih, zasuknila se na peti in pij! ‒ že	A
usta pridejo tako blizu njegovemu zagorelemu	licu,	da so ga mehki njeni laski gladili po obrazu	A
Župnik jo je samo enkrat pogledal, barvo na	licu	spremenil, oči v starega pastirčka uprl in naglo	A
udero po gladkem, malo zarjavelem, a krasnem	licu.	On ji odteza roko od plakajočih oči ter govori	A
« izvija se on z nasmehom, ali sprememba na	licu,	ki bi se bila celo v mesečini videla, pričala	A
prijatelj ... « odgovori Alberto, a zadrega se mu na	licu	pozna. »Sinko, le glej, da zopet kake neumnosti	A
bili pali čez polovico obraza, po vsem enem	licu,	drugo vidno oko je pa strmelo vanj in lice njeno	A
jaz, kakor fant.« »Lukež.« Pobožal jo je po	licu.	»Še pomoliva malo,« je opomnila Lenka.	A
na posteljo in pritisnil svoj mrzli smrček k	licu	starega ovčarja in ga predramil iz zamišljenosti	A
korake. Pretemno je že bilo, da bi ju spoznal po	licu,	prepoznal pa je po glasu Mežkovega Joža in Frčejevo	A
poljubovala in jokala, da je Cenek začutil na	licu	njene solze. »Mama!	A
ni mogel več zdrževati. Solze so mu udrle po	licu,	stegnil je svoje zvezane roke in se vrgel na	A
Brašnar taval med ljudmi sem ter tja, krvav po	licu,	s kamižolo, od rame nizdol razprano. Vsi ljudje	A
resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem	licu	pod očmi sled solz. »Kaj si res taka	A
vendar ni bilo videti nevolje na njegovem starem	licu,	ni bilo čuti godrnjanja iz njegovih ust.Brž	A
veselja raztegne usta na smeh, da so se po suhem	licu	še bolj videle goste gube.»To je, to je, otrok	A
ta oprava je pristovala njegovemu zagorelemu	licu.	Gosti sivi lasje in dolga bela brada so mu podajali	A
tudi lahke zasmehljive poteze na guvernantinem	licu	ni videl. »Oprostite me za en trenutek,« dejal	A
bila nekakov neprijeten izraz na doktorjevem	licu	in zato je dejala zdaj s smehom: »Prav imate	A
burnem plesu ter čutil njeno gorko sapo ob svojem	licu	in udarec njenega srca ob svojih prsih, tedaj	A
vendar kdo našel samega sebe v njih, sicer ne po	licu,	pa spoznal se bode ter dejal: da, taki smo!	A
života. . / . / stran 100 . / Rdečice na njenem	licu	ni zapazil ‒ kaj mu je bilo tudi mar rdečice	A
nedolžno in veselo in ne da bi izpremenila barve na	licu.	»On je bil edini, ki je imel slovnico.«	A
drli so brez sape naprej; prvi je bil Luka na	licu	mesta, zakadil se z vso silo v gručo, ki se	A
Ona se je naglo ozrla vanj in v osebi in na	licu	Petrovem je morda našla dovolj zaupanja vrednega	A
vpraša poštar navidezno malomarno, toda na	licu	se mu vendar posveti nekovo skrivno, zvito veselje	A
bi ne bilo videti izdajalne rdečice na njega	licu.	»Menda, menda!« reče glasno, sileč se	A
Frančišek sladko, vendar z zasmehujočim izrazom na	licu.	»Vi si jih menda tudi še niste, častiti	A
vzkliknila je ona in ga udarila s pahljačo po	licu	ter se mu izkušala izviti. Oba nista	A
videti sedaj ta mož s svojimi globokimi gubami na	licu	in redkimi sivimi lasmi, ki so mu medlo legali	A
besed; sploh pa se v vsem njenem gibanju, na nje	licu,	nje stasu ni kazalo nič podlega. »Zakaj	A
zrak, da so se mu globoke jame kazale po suhem	licu.	»Kdo je pa ta ‒ cigan?« zagodrnjal je čez nekoliko	A
očitanje je zvenelo v njenih besedah, po velem	licu	pa so ji tekle bridke solze. Molek je stal sprva	A
Slikar zapre knjigo; opazil je vtis na dekličinem	licu	in povpraša: »Ali sem vas razžalil?« »Ne!« meni	A
upadenega obraza s tisto čudno jetično rdečico na	licu.	To je bil Franc Kosan.	A
ne?« Smehljaj veselja zabliskne po starčevem	licu.	»Ah, starost, starost, baronica!	A
Tu se stoprav ustavi, ogleda se okoli, na	licu	ji je brati zadovoljnost, da je ta njen najljubši	A
zraven sedeča gospica, ne postarna, a vendar po	licu	svojem že preko mladostnih let.Germanski tipus	A
urno gibalo in malo obledela je po zgubanem	licu.	Pa nihče ni zapazil tega.	A
pletilo. Nekov nemir se je izraževal na njenem	licu,	a po sreči je družice njene preveč zanimal novi	A
mlade deklice in, pogladivši jo po zardelem	licu,	pravi: »Kako bi vedela?Morda velja Veroniki	A
prikrivaš,« reče ter pogladi svojo ljubljenko po	licu.	»Ali, tetka, nič mi ni; tu sem sedela in na	A
potem so tekle še dolgo solze po mladem, drobnem	licu	mali baronici, solze prvega spoznanja, prve	A
Skriven, malo hudoben smehljaj mu je zaigral na	licu.	»Tudi ona je odpotovala ž njimi.«	A
zadnje besede. Obledela je po starem, zgubanem	licu	in list ji je padel iz rok. Dolga, tesna tišina	A
obvisele s prijateljskim izrazom na njegovem	licu.	»Tako je na svetu, grofica,« reče on mehko in	A
mož interesantnega obraza, po čigar zarjavelem	licu	se je lahko sodilo, da ga je moralo opekati	A
je za staro teto z izdajalno rdečico v nežnem	licu,	in ko sta si podala z Vinkom roki, čutil je	A
pozno. Odrekel je tudi sedaj in po Miklavževem	licu	je šinila skrivna zadovoljnost, česar pa oni	A
predramiti sam svoje speče telo, še poteze na	licu	ne more izvabiti.To se mu zdi jako čudno; vendar	A
ker imajo vsi enako obleko in enake krinke na	licu	in ker morajo vsi enako molčati pod krinkami	A
in Samorad bi gotovo slastno segel po prvem	licu,	ako bi smel voliti. Abadon upre togotne oči	A
listje, poslušal je te nesrečnike mlad gospod, po	licu	njih rojak, in sodeč po obrazovnih potezah,	A
notranjega krščanstva, katero se ne kaže samo na	licu,	ampak javlja v delih pravice in ljubezni.Brezkrščans	A
otrokovega očeta, čeprav je tega poznal po imenu in	licu.	Mlada mati je že poprej dokaj jokala.	A
Melkijad in ne drugače. Nato je pogladil dečka po	licu	in mu rekel dobrovoljno: »Tvoj krstni patron	A
je zastokala mati, solzé so ji kar lile po	licu.	Katro je vpitje prebudilo.	A
deklici oko. Veselje in radost zasveti na njenem	licu.	V tej sreči se oklene Mirka in od samega veselja	A
kmetom na Gradišču. Veselje je lesketalo možu na	licu,	videčemu, da ga vsi sosedje in okoličani tako	A
Le škoda, da je bil zjutraj potegnil roke po	licu	in si mel oči, preden se je umil.Zakaj s tem	A
odgovori plaho nevesta svojemu ženinu. Na	licu	se ji bere nekak notranji strah, a deklica se	A
žena.« Solze se ulijejo ubogi Zali po bledem	licu.	Glavo nasloni v dlani in jame zopet moliti, da	A
okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali po	licu.	Almira je bila kakor človek, kateremu pretresajo	A
zdaj se mu je tudi svetla solza potočila po	licu.	Strašna bolečina je prešinjala njegovo	A
Solze se ulijejo Mirku pri tem spominu po	licu.	V sobi nastane skrivnostna tišina.	A
se mu siloma obračajo oči po cvetočem ženskem	licu.	Blagor mu, kdor najde tolažbe in zdravila na	A
vaju in od veselja so mi kapale solze po starem	licu.	Tačas je Radovan spoznal, kaj je ženska; prej	A
In plesalke? Laž na	licu	in v srcu, lažnivi pogledi in nasmehi! Veš	A
se je nakremžil obrazek. Roke je prislonila k	licu,	pa je pričela zdihovati. »Ne tarnaj mi spet	A
solze. Počasi so tekle solze po njenem rdečem	licu	in so bile vroče in pekoče.‒ »Oj, mucika!« je	A
je čutil Kekec njegovo vročo sapo na svojem	licu.	In Kekec je tedaj izprevidel, da je izgubljen	A
Muzelj se je ustavil. Z roko je šinil po kozavem	licu	in se posmejal.‒	A
rožaponoža,« je ihtel, in debele solze so mu tekle po	licu.	»Prav ste imeli, stari oče, ko ste me svarili	A
zagledal ondi črno pošast, puško je prislonil k	licu,	pa zašepetal: »Pri miru bodi, fantič!Ne zgani	A
odgovoril Gab in debele solze so mu zadrsele po	licu.	»O, saj ne boste še umrli, stric, saj ne smete	A
resen obraz, pa hčeri se zdi, da je po nagubanem	licu	pod očmi sled solz. »Kaj si res taka	A
zresnil in stopil k njej. Pobožal jo je po mokrem	licu.	»Zaradi mene si tako mokra.	A
grob, množica črnih ljudi, venci, krsta. Po	licu	sta ji zdrseli dve debeli solzi. Epilog	A
streljamo?« Neprenehoma so mu tekle solze po desnem	licu.	»Če boste šli kdaj v Rovte, pozdravite otroke	A
svinjake, čebelnjake.« Rajonskemu se je na	licu	prikazala solza, česar pri njem niso bili navajeni	A
pogled zdrsel na ženo, ki so ji tekle solze po	licu,	črni dolgi lasje pa so ji valovali po hrbtu	A
otrnil debelo solzo, ki mu je pripolzela po	licu.	Mlada gospodinja je prinesla na mizo večerjo	A
Matija in si obrisal solzo, ki mu je polzela po	licu.	Ko so nesli Rebrovega domov, so bili vsi premočeni	A
si je pot, ki mu je srbeče drsel po tolstem	licu,	vzdihnil je zaradi truda in nevolje, ko pa je	A
Turki?« Župnik je zbral tistih nekaj gub na	licu	v hudomušno spako in se oprijel vrča.Pil je	A
strogemu kaznovalcu grešnikov?« Na ključarjevem	licu	se ni spremenila nobena poteza, niti trepalnice	A
palice. . / . / stran 33 . / Na Hasanovem	licu	se ni izpremenila nobena poteza; niti najmanjša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani