»Zakaj?« je vprašala. Najrajši bi ji rekel: Ker se nisi spomnila cipres, a se je rajši ustavil in ji popravil kapuco, ji z dlanmi objel stranici in ju pritisnil k licu, da je bil njen obraz kakor ujet v platneno lino, ko se mu je spet približal. »Zdaj ne bo nikamor zlezla,« je potem rekel o kapuci.