A bolničar je pritisnil nožič h koži, ki je trda ko usnje, in zasekal globoko, od zgoraj navzdol; nad njim dvoje rok krčevito stiska koleno, on pa si misli, da se sloki podčastnik gotovo čudi njemu, ker opravlja ta posel preprosto, kakor on preprosto maže strojnično cev. Naj gleda, si pravi, naj vidi, kakó tovariško je naše razmerje do smrti, posebno ker ni pred vstopom v krematorijski svet nihče izmed nas nikoli imel opraviti z rezili in obvezami. In mu je, ko da se je porodil v njem odsev mirnega, skromnega ponosa ob ti ugotovitvi.