Več stoglasnih odmevov ni sred daljne noči ‒ tak mrtvo, domotožno kot v sobotni temi.
Na brinju jagoda Na brinju jagoda vse čustvovanje bilo je tvoje in za majhen čas ‒ kot hrast vejevje svoje sanje množil sem in razprezal jaz. Sto let hrast raste in sto let se širi, na brinju s snegom jagoda sčrni ‒ zdravstvuj, samoten raste hrast, se umiri tam v gori ‒ in odzeleni.