Hvala vam za vse, ljudje, in za to mojo srečo ‒; le da ne hvali vas srce, res ‒ hvalo znal bi večo!
Ljubila sva se Ljubila sva se; bil to je čas cveteč, to bila je vesela vesna, zdaj ni več, ta čas je preč, in modra sva oba in resna. Oči zgubile prejšnji so sijaj, ne vem več, kaj v njih zdaj žari ti, vdanost, mislim, bila v njih nekdaj, in kes je zdaj v njih morebiti.