Videl je moj strah in stud in s sovraštvom mi je vračal. Tisti čas je bilo meni, kakor da živim v okovih.
Kadar so v očeh gorele solze ob spominu nate, kadar je bledèl obraz moj od bolesti, od kesanja - stopil je moj mož pred mene, gladil me z rokó po licu: 𠆪h poglej, kako si krasna, ženka moja, kadar plakaš!‘