Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer; zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer.
VIGILIJE Po temoti čez planjavo v polunočni pozni čas, mir znaneč, živečim spravo, plove jasni, tenki glas. V duhu nemirno, vroče spanje, v skrivnostno nočno šepetanje tak mehko prosi, vabi nas ... v njem daljne, nepojmljive tajne, ki mesta ni na zemlji zanje, pred dušni stopajo obraz.