nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hiša št. 14, poved v sobesedilu:
Ha, - oddahne se, sede spet k mizi in se zastrmi daleč tja čez lisaste zverižene strehe do samega neba, na katerem se trgajo oblaki.
Drugi pa še zmerom vpijejo, se kotalijo po hodnikih in naglo urejajo svoje stvari: Ženske pometajo smeti, brišejo prah, odpirajo skrinje in jemljejo iz njih suho, papirnato, voščeno cvetje - spomine na prvo sv. obhajilo, na birmo, na poroko in na podobne svetle brezskrbne ure - ; obešajo po stenah lesene, zakajene, polomljene Kristuse in podobe ilustriranih časopisov, poročne slike, z ostro začrtanimi očmi, obrvmi, ustnicami in brki - povečane pri predmestnem fotografu, ki pozna duše in želje svojih odjemalcev - in vse tisto pisano okrasje, ki vso to revščino samo podčrtava, ki pa je tem ljudem nujno potrebno, ker jim dokazuje, da so nekoč živeli, bili mladi in polni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani