voz (401-500)

slabe volje, a Iztok ga ni poslušal. Epafroditov	voz	je drčal čez most preko dvanajst sežnjev globokega	A
nebom in ginilo v večernem mraku. Epafroditov	voz	je zadrdral po porfirnem tlaku, podkve so glasno	A
čimdalje bolj rasla. Spremljevalci so morali pred	voz,	da so delali gaz.Voznik je pokal in kričal na	A
svečami v rokáh. Za temi je prišel zlati	voz	s kipom sv.Trojice.	A
krog arene so plavali kosi razbitih koles in	voz.	Pristaši zelénih in višnjevih, najeti kričači	A
godčeva kakor trgovčeva.« »In če ti ponudim	voz	do Odrina, bi se li peljal?« »Ni napak na vozu	A
»Ni napak na vozu, ne rečem. Ali	voz	gre in se ne ustavi. Veseli ljudje so ob cesti	A
in se ne ustavi. Veseli ljudje so ob cesti,	voz	gre mimo.Godca kličejo: Prijatelj bodi naš,	A
kličejo: Prijatelj bodi naš, udari na plunko ‒	voz	gre dalje.A da te ne razžalim ob tej uri, se	A
»Ne smeš, ne moreš.	Voz	ti dam, najboljši voz in varno spremstvo.«	A
»Ne smeš, ne moreš. Voz ti dam, najboljši	voz	in varno spremstvo.« »Prevelika je tvoja dobrota	A
Pojdita peš do odrinskih vrat! Zunaj vaju dohiti	voz.	Najboljšega voznika pošljem in spremstvo.	A
po njunem odhodu je skozi ista vrata odpeljal	voz,	ki je bil na videz obložen s platnom in bisom	A
trgovca v Solunu. Stražnika sta pregledala	voz;	ker ni bil sumljiv, je svobodno oddrdral proti	A
vozu in pokorno čakal, kdaj pomore Rustiku v	voz.	Takrat nenadoma zabuči nad pristaniškimi vrati	A
epotrpežljivih konj. Za dvokolnico se je pokadilo in	voz	je izginil po ravni Solunski cesti proti Bizancu	A
jezdil je korakoma proti jugu. Kmalu je zagledal	voz,	konje, sulice, Ijudi. »Trgovci,« je razsodil	A
Pripravno povabilo. . / . / stran 210 . /	Voz	ima Numida.Njegove tovarišice so polne čutare	A
bi šel ven in počakal v zasedi! Planil bi na	voz,	sunil voznika in zbežal.Ne utečem.	A
Voza se ne dotikajte!	Voz	je moj!’ Nihčè mi ni odgovoril, nihčè ugovarjal	A
sta tik mene ‒ druga dva ‒ tretji ‒ peti par ‒	voz.	‒	A
»Čuvaj jo skrbno! Na	voz!	Ne ve se, kakšne skrivnosti so s to deklico	A
pol mrtvo, nebogljeno sirotko, in jo dal na	voz.	In tisto noč so prigrmeli begunci, Numida v	A
računati. Za vlak - karta za na oba konca - in za	voz	- recimo - toliko - kmetiški koleselj menda	A
»Pol devetih. Ali sta dobili	voz?	-Bogve.	A
cesti zdajle mama, gotovo bi ji kriknila na	voz:	Le nobel, Alena!	A
stopila k vozu, jo je hlapec nerodno pozdravil. »	Voz	gospoda Smrekarja, kajne?« »Aha,« je	A
Dober začetek, gospica, in izvolite izročiti za	voz	mojo najiskrenejšo zahvalo Smrekarjevim!Na svidenje	A
Konja sta se vzpela, zavora je odnehala, in	voz	je zdrčal po cesti. Brest se je še trikrat	A
cesti do ovinka, kjer je izginil Smrekarjev	voz	- z Aleno. Tudi Alena je pomislila na	A
To je grdo!«	Voz	je hitel po lepi cesti.Ob levi so se dvigali	A
pokoj. Edino tolpa kričečih kavk je spremljala	voz,	se preletavala in posedala tako blizu ob cesti	A
hiše, od katere se je odbijal vsako jutro ropot	voz	in vozičkov in šum pešcev. Tu pa svečani pokoj	A
spravil pismo in zlezel izza grma. Poznal je	voz	po glasu. Ko je Smrekar zagledal Joka	A
Kakor pribito! Pet, če ne, kar sedi na	voz	in poženi!« Strniška je udarila ob mizo	A
skrivnosti!« Ko sta vstopili, je zavila vrsta	voz	s hlodi po kolovozu preko Strniškinih travnikov	A
je napočila. Tedaj, preden je sedel sin na	voz,	da se odpelje po nevesto, sta se sešla oče in	A
na eno, zdaj na drugo stran, ne da bi se bil	voz	na kritični točki premaknil le za lasek.Voznikov	A
nekdaj mi je bil najljubši odmev drdranja kmečkih	voz:	lojtrskih vozi z visoko naloženo krmo ali deteljo	A
govorile, niti ena se ni ves čas, dokler ni	voz	izginil za ovinkom, ozrla ne k drugi ne okoli	A
Kaj je to, tam z desne?!	Voz!	Kmečki voz!	A
Voz! Kmečki	voz!	Tine!	A
Zakaj se ne umakneš?! Tine,	voz	z desne!Ne vidiš voza z desne?!	A
poškodovana, glede na to, da je udarila ob kmečki	voz,	zletela čez cesto in obležala za robom.	A
bližini priključila avtocesti, prevržen kmečki	voz	z lojtrnicami.Nekakšne sanjske postave so se	A
trgovca do ceste, kjer so ga položili na poln	voz	sveže prelesti in ga na njem previdno odpeljali	A
nekaj dni!« je rekel stari grof. »Hajdi, Žak,	voz	naju čaka!« »Z Bogom, Blaž,« se je poslov	A
pozabim!« Čez nekaj hipov je nato počil bič,	voz	je oddrdral proti glavni cesti, oče pa so se	A
Razbor. Veselo so tiščali zvrhano naložen ročni	voz	zelenjave in raznih drugih povrtnin, vriskali	A
zgrinjali ljudje k pogrebu in spremljali mrliški	voz,	ki se je sredi zelenečih njiv in travnikov,	A
prepevanje dninarjev, vračajočih se z dela, drdranje	voz	po cesti, lajež oddaljenih psov in cvrčanje	A
poročal, da ga je tik pred Toplicami, njega in	voz,	neki avtomobil pahnil v cestni jarek.Prestrašeni	A
diru bližalo izza ovinka. Velik izletniški	voz,	nabasan z razposajeno mladino obeh spolov, prigrmi	A
nepotrpežljivo kliče svoje mlade goste. »Na	voz,	na voz!« »Nasvidenje, gospod Lovrek	A
nepotrpežljivo kliče svoje mlade goste. »Na voz, na	voz!	« »Nasvidenje, gospod Lovrek!«	A
kolikor radi slabega premoga in obrabljenih	voz.	Kar je bilo dopustnikov, so se že od daleč željno	A
pristrezalo zvoke in vnanjega sveta, ropotanje	voz,	hitečih spodaj po cesti, spremljalo njih oddaljujoče	A
razločil v zaklenjeni in zadelani izbi, če je šel	voz	po dolini in če je šel proti Podlipi, ali proti	A
in visokih jagnedi. Kdaj bo že drdral moj	voz	po široki cesarski cesti, kdaj bo že zavil pod	A
naprezi!“ Ko se je Aleš dobro očedil, je sedel v	voz	in je pognal naravnost proti Ljubljani.Čemu	A
ni zapisano!“ Tako hinavsko se je tolažil,	voz	pa je drdral veselo proti Ljubljani.Prelepo	A
Večerilo se je že, ko se je pomikal njegov	voz	počasi od Loga doli, da bi zavil ob mlinu na	A
Šimen pa je izpregel in je gnal konja v hlev,	voz	je porinil pod šupo.Aleš je stal pred pragom	A
bile svetle. Aleš je spravil pri Stržinarju	voz	in kobilo in se je takoj napotil k Hani.	A
Pa ni mogoče. Zato si poiščem zaprt	voz,	stisnem se v kot in pomaknem klobuk na oči.	A
Kaj še! ...	Voz	se je pripeljal pred gostilno in jaz sem izstopil	A
umazano zmes, ki škropi pod kolesi mimo hitečih	voz	in nerodnih pešcev na vse strani.In kakšna gneča	A
bil pomeknil skoro do obrvi. Kadar je prišel	voz	iz sence in se je zasvetilo nebo, se je prikazal	A
tiho so sijale zvezde. . / . / stran 213 . /	Voz	je zavil mimo hriba, utonil je v noč.	A
Mihče je prišel z očetom in teto iz zakristije.	Voz	je čakal, sedli so in prah se je vzdignil za	A
naložil v velik, z zeleno plahto krit popoten	voz,	kakor jih je bilo tiste čase še nekaj po deželi	A
težavo, kolesa so se globoko udirala v blato,	voz	se je zibal kakor jadrnica.Deževalo je brez	A
planil zajec na polje; konja sta odskočila,	voz	se je sunkoma zamajal ter je zadel s prednjim	A
cesti sredi te krasne, poletne prirode je drdral	voz;	peljali so Vejána v mestno ječo.Gledal je tiho	A
zinil besedice. Ko je stopil v Ljubljani na	voz,	ga je ogovoril Palček oblastno: ”No, Veján	A
dasitudi je z glavo odkimal, - potem pa je sedel na	voz	in čakal, da pridejo vsi ”pasažirji“.Vsaka ženska	A
zaboj ali zavitek; tu pa tam je kdo pogledal na	voz	in potem še bolj široko odprl oči, se nasmehnil	A
nabirale in prelivale velike luže; če je šel	voz	mimo, je škropilo na obe strani in ljudje so	A
koža na njegovem obrazu. ”Ali je tu kakšen	voz	iz Dovja?“ ”Ne, nobenega ni več.“	A
kmečki glasovi. Pred mano se je pomikal velik	voz	s platneno streho; spredaj je sedel istrski	A
oglasé spodaj prvi urni koraki, ko pridrdra mimo	voz	in se odpró hrupoma vežna vrata. Vse okno	A
Dnevi so že vroči, blizu je že avgust. Vrsta	voz	bo stala tedaj na ulici, vsa okna bodo odprta	A
prašna ulica. Dvoje črnih konj je peljalo	voz,	ob vozu so stopali črno oblečeni pogrebci s	A
Mislila sem najprej o poroki, o dolgi vrsti	voz,	o svoji beli židani obleki z dolgo vlečko, in	A
široki cesti, v soncu, je hitel lep dvovprežen	voz.	Videla sem bel klobuk, svetlo belo obleko, šopek	A
oknu in kakor je bilo daleč in kakor je hitel	voz,	sem videla natanko obraz njegov in njen.Prav	A
hitro na peron, že je zažvižgal vlak, le urno v	voz!	Zagrmela so kolesa, voz se je stresel -- hej	A
zažvižgal vlak, le urno v voz! Zagrmela so kolesa,	voz	se je stresel -- hej, na pot!Na peronu je stal	A
nerazločnega, tisočglasnega šuma, iz drdranja	voz,	zvonjenja cestne železnice, trušča in kriča	A
lepih, močnih konj. Vi ste vlekli sami svoj	voz,	po blatu in čez klance; in koliko nas je sedelo	A
črna. Po dolgi vožnji in mnogih postajah se je	voz	približal mestu.Bilo je pač še dobre pol ure	A
Voznik je narahlo pobožal konje, da se je pomikal	voz	počasi vštric procesije. ”Poženite!	A
vendar prišli, - bilo je že skoro polu enajstih.	Voz	za vozom je prihajal; prah se je dvigal tako	A
prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst	voz.	Takoj ob prihodu se dvigne iz enega teh voz visok	A
voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz enega teh	voz	visok, svetel cilinder na črnobradati glavi	A
gostilno. ”Gospod Jenko, dajte napreči kakšen	voz	...“ ”Ali saj vendar še ne odhajate, gospod	A
gospod -“ ”Jaz sem dejal, da naprezite kakšen	voz,	če ga imate; če ga nimate, pa povejte!“	A
če ga nimate, pa povejte!“ ”Miha, naprezi	voz	za gospoda!“ In gospod Mravljinček se je	A
sivim nebom, tod se vozi življenje kakor železen	voz;	črni voznik se ne ozre nikamor; skozi šum, preko	A
gospodarjev hrbet!« je rekla tašča. »Narobe	voz,	ki ga vleče gospodar, hlapec pa drži vajeti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani