voz (201-300)

še kako!« je dejal Gašper. »Tam imajo rešilni	voz,	ki vozi ob nedeljah in praznikih zvečer od gostilne	A
Naložili so Gašperja z velikim naporom na	voz	in ga odpeljali. Doma sta bila otroka že v postelji	A
ni, Mana, škode! Oba sta premožna, in če je	voz	poln, zmeraj kaj odpade.« »Kar odpade, Neža	A
pripeljal,« je dejal Filip in vlekel iz listnjaka	voz	z apnom. »Torej si vendar tako zapisal, kakor	A
Slavnostnega dne zarana je pritresel Lomastov	voz	v Hrastje sodček vina in dva sodčka piva poleg	A
se tiho z njim pomenil in sedel s Ponižnom v	voz.	Vozila sta se nekaj časa, ne da bi spregovorila	A
konj se lahko poškoduje, pregreje, prežene,	voz	se polomi po klancih; kje je potem dobiček.	A
je bil trgal za vožnjo, je prehitel Jožetov	voz,	vrgel gospodu usnjeni roč pred noge in zažugal	A
očmi brez gumbov zadaj. V Šmihelu je obstal	voz	pred Korbinovo gostilnico. Korbinka je prihitela	A
naloži, ko se vrne hlapec, ki je bil šel po	voz	in konje. Sonce je začelo pripekati, in iz doline	A
naložila in povezala; Andreja so spravili na	voz,	in vsi so se odpravili proti domu, ko se je	A
stran 228 . / Korbinka je sedla z Zefo zadaj na	voz,	spredaj je bil prostor za kočijaža in za Cilo	A
trdnejša. Drugega dne dopoldne je že čakal	voz	gospoda Strado, ki se je odpravljal na kupčijo	A
Gričarjeva je,« je dejal; »to morava vzeti na	voz.	Kočijaž, ko se pripeljemo do one gospe, se ustavite	A
vendar tudi ne gre.« »Zakaj jo pa jemljete na	voz,	kjer ni prostora?« »Prostora je dosti, in če	A
prostora?« »Prostora je dosti, in če sem vzel na	voz	vas, moram vendar tudi njo.« »Dobro.	A
prazna, sama sitna mušica razvajene ženske.	Voz	je obstal, in gospod Strada je skočil dol in	A
in prijel Gričarko za roko, da jo posadi na	voz.	Gospa Korbinova je prebledela in strmela s steklenast	A
»Stvar je zapletena.	Voz	je bil vaš, gospa, kajne?« »Ne, njegov.«	A
ne de,« je tolažil Ivan. »Kar pobrati in na	voz!	Pozneje se bo vse spet zbilo in zlepilo.«	A
usmiljenja. Ko je srečala Zefa v kočiji prvi	voz	z naloženo opravo, se je stresla in prebledela	A
opreznosti vnemar. Pred krčmo je stala vrsta	voz	in videti je bilo, da se vozniki odpravljajo	A
je privabil svojih gledalcev, ki so spremili	voz	do Graških vrat. VI Drugega dne je bilo vse	A
ramah, ampak za krdelom se je peljala vrsta	voz,	na katerih je bilo naloženo to težko orožje	A
meščanov, noče, da bi ropotanje in drdranje	voz	budilo prebivalce tega tihega kraja iz sladkega	A
pisala pismo hčerama v Jesenovec, kar priropoče	voz	na dvorišče, kmalu razloči možev glas in težek	A
minila. Sam ni vedel, zakaj se je spravil na	voz,	ki je stal na veliki cesti pred neko krčmo.	A
nekaj časa pride vozu gospodar iz hiše, sede na	voz	in požene, odpelje tudi Slinarja po Dolenjski	A
po Dolenjski cesti. Na Žegnanem studencu se	voz	zopet ustavi in Slinar se skobaca naglo na tla	A
Nekoč se je pripeljala dolga vrsta svatovskih	voz	pred to krčmo.Slinarja je gnala njegova gorečnost	A
pot. Pred županovo hišo je čakal naprežen	voz.	Ob njem so stali fantje.	A
je stal na dvorišču. ‒ Vi pa se spravite na	voz,	‒ se je obrnil potem k fantom.‒ Glejte, da se	A
Blažev Franc je zavriskal.	Voz	se je premaknil.Srakov Janez je zapel.	A
daljavi se je prikazal trg. Konji so poskočili in	voz	je kmalu ropotal po tlaku.Ustavil se je pred	A
nerednosti. Nato se je podal s podčastniki v svoj	voz.	Lokomotiva je zažvižgala, dvakrat, trikrat puhnila	A
ruma in drugih pijač. Poln je bil tudi poštni	voz.	Ni bilo na njem samo pisem, marveč tudi mnogo	A
Kozarjev Štefan je bil med onimi, za katere poštni	voz	ni imel niti pisma, niti paketa.Božični večer	A
ki je bil Cigan in mu je ob smrti zapustil le	voz	in konje. Skromnost pa je podedoval materi	A
hiši?« Zaljubljeni kočijaž se je zavihtel na	voz,	a ni tistega dne več nikogar prevažal.Le še	A
knjiga 1. Otroci so že v daljavi opazili	voz,	ki je počasi koleskal proti naselju.Dolgonogci	A
Bog ne daj, doletela kaka druga nesreča?	Voz,	ki ga je vlekel osel ‒ ne večji od svinje ‒	A
otroci so se pred radovednimi pogledi umikali za	voz.	No, kaj bomo? je bil Debeli Babič vse bolj	A
Čriček! je prihajajoči Cigan rekel oslu in	voz	se je pri priči ustavil.Deček, ki je hodil zadaj	A
nikoli več sestavil. Bumbašev razmajan brus in	voz,	ki so mu medtem ukradli vse okovje in kolesa	A
zlorabljeno, spremenjeno v glumišče, mrtvaški	voz	glumaški voz, v areni dideldum in dideldaj in	A
spremenjeno v glumišče, mrtvaški voz glumaški	voz,	v areni dideldum in dideldaj in v maneži pogrebci	A
stotov soli; kar mu naproti prižvenketa lep	voz;	na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se je ravno	A
tovor ž njo pa jo prenese v stran, da bi je	voz	ne podrl. Menite, da je Krpana to kaj mudilo	A
Samojlu dvakrat ali trikrat na teden pošiljati	voz	po meso in druga živila in da moram vsakih deset	A
Drugo jutro je hlapec Marko Krpica zapregel	voz,	da se odpelje v han ob Spreči po živila.Z njim	A
recept. Zdravnik je po toplem slovesu sedel na	voz,	ki ga je čakal v senci ob Spreči.»Čez mesec	A
han ob Spreči. Samojlo je že od daleč videl	voz	in gospoda na konju, zato je šel pred hišo naproti	A
pol ure je odjahal. Kmalu je srečal Samojlov	voz,	na katerem je med različnim blagom dremala gospa	A
svetoval ji je, naj na povratni poti sede na	voz,	ježa bo za njeno oslabelo zdravje prenaporna	A
Izletniki so se odpravili. Bierkopf je sedel na	voz	k Samojlovki.Oni na konjih so oddirjali za Buzdugo	A
večer o dvoboju. Ko je drugo jutro njegov	voz	drdral proti hanu, so segali solnčni žarki mestoma	A
pazduho na več mestih zapečateno škatljo. Drugi	voz	je pripeljal Vilarja, Bajića in Samojla; i ti	A
in megla. Zgodaj v jutro je ukazal zapreči	voz,	ki je prejšnji večer prišel izpod Konj-planine	A
mesto, ona pa je prišla in skočila k njemu na	voz.	In oddirjala sta v večerno meglo.	A
živčnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla na	voz.	‚Sami-leben, moje življenje visi na lasu, jaz	A
spravila najpotrebnejše reči v zaboj, naročila	voz	in se odpeljala, da se vrne preko Save v Banat	A
sem preoblečen za turško bulo sedel k njima na	voz	in ju spremil malone do Brčke.A pozdrave sem	A
dobro preskrbeti si svoje ognjišče, še predno se	voz	obrne navzdol, in vedno bolj se me je oprijemala	A
poji one, ki so umeli človeško moč zapreči v	voz,	na katerem sami mehko in prijetno sede ukajoč	A
bo žival za v hribe, kosti je močnih. Težak	voz	bo dobro vlekel v breg.Ali mojemu rjavčku ga	A
pa poganja sama mahovina in volčec. Za dober	voz	najlepše mrvice sem imel takrat spravljene na	A
navozili okoli cerkve pet sto pet in petdeset	voz	gnoja, da je segal cerkvi do oken.In je potem	A
prišli, če jim bo pamet zopet pošla. Sedli so na	voz	in bistro odcingljali. Srečno so pricingljali	A
je bodo prvi deležni. Povzpel se je župan na	voz	in dal z roko znamenje, pa so zazvonili zvonovi	A
Butalcih in ko so butalski možje spali, so jim	voz	z volmi obrnili. Drugo jutro navsezgodaj so	A
vsaki strani eden in eden spred in eden zad, in	voz,	ki je na njem sedelo vseh pet, je bil okusno	A
tudi grmada je stala, v vsako je šlo devet	voz	drv in deset otepov slame in še to in še to	A
dalje sanjalo, kako je naju, mene in ženo, došel	voz	in sva se peljala domov; bil sem v galošah in	A
zmenili, ravno sem ga še ujela, že je sedel na	voz;	drugega mu nisem naročila, kakor da naj jih	A
računala: »Trst je daleč ... vožnja tja in sem ...	voz	tukaj in v Trstu ‒ voz mora biti, v tem mrazu	A
vožnja tja in sem ... voz tukaj in v Trstu ‒	voz	mora biti, v tem mrazu ne morem črvička prenašati	A
je podrenec, stopila po grablje in zlezla na	voz.	Hijo! je pognal oče in postrani pogledal hčer	A
mudilo in že je bila trdna noč, ko je tudi drugi	voz	otave bil naložen in je počasi pokal in stokal	A
Mokronog, je zopet omagal in posadili smo ga kar v	voz,	kjer je takoj zaspal in tako smrčal, da se je	A
kobilico, mati županja in Julka sta se spravili v	voz,	dekle so ju zadelale s koci in ogrinjačami,	A
pivci, ki so že ob dveh popoldne »narejeni«.	Voz	se je ustavil pred vežo, od hleva semkaj se	A
Civha je bil peljal gnoj na njivo in je prazni	voz	tako obrnil, da je zadnje kolo steklo čez ozare	A
kokoši bi redil za iz . / . / stran 99 . /	voz	in s hmeljem bi poizkusil ‒ hmelj bi nemara	A
postaji izstopil iz vlaka in sedel v domači	voz,	ki ga je že čakal, in ko se je potem vozil skozi	A
Rejen sprevodnik me je prijazno porinil v	voz,	češ le noter v kurnik, da nas bo več. V vozu	A
Ljubljane ... Na Angleškem ima vsak vlak svoj posebni	voz	za pijance. Slična uredba bi bila tudi na	A
zeleno pobarvana koliba na kolesih, komedijantski	voz,	poleg voza je bil postavljen šotor na štiri	A
travico na tleh, gospod ravnatelj pa je šel v	voz.	Kmalu je prišla iz voza gospa ravnateljica, ogrnjena	A
rodnega sina. Potem so šli otroci in mati spat v	voz,	gospod ravnatelj se je napotil še v gostilno	A
‒ Hijo!« In zaropotal je	voz	z dvorišča. »Eh!« se je otresla Jerajeva vseh	A
je imel že vklenjene roke. Dvignili so ga v	voz	in sedel je med stražnikom in drugim možem,	A
čeprav se ubije, čeprav utone ... V tihi ulici je	voz	postal.Potegnila sta ga iz voza, v pisarni so	A
Ta je od veselja zavriskal, kadar je poskočil	voz,	nemara bi ga celó veselilo, če bi se prevrnil	A
minilo prve pol ure ... Voznik je rekel »oha!« in	voz	je postal pred hišo. Na pragu se je prikazala	A
Dvignila sta se in šla k počitku, ravnatelj v	voz,	Stanko v šotor pod milo nebo. Naslednji dan	A
je Stanka s trdo roko in ga peljal k ženi v	voz.	Priporočil ji ga je s toplimi besedami in ravnateljic	A
zgrabil za ovratnik in ga kratko malo porinil v	voz.	Zaklenil je duri in šel v zadnji konec voza	A
tako velik, da bi še mogel na njem obrniti	voz,	iz prostornih obokanih duri stare hiše se je	A
gnečo. Pa sta se začula dva ostra brlizga in	voz	se je ustavil.Kakor zmenjeni so se odmaknili	A
in jih je v brezupnem stanju odpeljal rešilni	voz.	Marsikateremu stolu je izdihnila junaška noga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani