voz (301-400)

in bi telefoniral živalski bolnici po rešilni	voz	in bi se čulo telefoniranje ‒ trrriii ‒ in razgovor	A
razgovor v telefonu in potem ‒ tata, tata ‒ rešilni	voz,	mislim, da imajo rešilni voz tudi za živali	A
tata ‒ rešilni voz, mislim, da imajo rešilni	voz	tudi za živali. In bi bil potem rešilni voz	A
. / stran 338 . / In bi bil potem rešilni	voz	zelo ogorčen, da ni več konja ‒ kakšen red da	A
hitro zavijejo okoli vogala, vsakikrat se jim	voz	prevrne ‒ videl bom, strahovita se bo še pripetila	A
Ljubljane v Zidani most, pa se je železniški	voz,	ki sem v njem sedel, takisto jako neprimerno	A
njem sedel, takisto jako neprimerno vedel. Ta	voz	ni le stokal in alelujal, nego je povrhu še	A
kakor v romanu; tretji skavt je bil Ben Hurjev	voz,	četrti skavt Messalov voz in je potem Messalov	A
je bil Ben Hurjev voz, četrti skavt Messalov	voz	in je potem Messalov voz izgubil kolo ‒ to je	A
četrti skavt Messalov voz in je potem Messalov	voz	izgubil kolo ‒ to je bil peti skavt ‒ vse kakor	A
trije prekucnili v pesek, Messala in njegov	voz	in kolo. Kdor zna in si izmisli tako prekrasne	A
odpraviti domov, doma so morebiti v skrbeh ‒ torej v	voz	z njim, pa domov!Naj se še doma z njim malo	A
luže. Imel pa nisem nikogar, da ga pošljem po	voz	‒ saj veš, samec sem imel le postrežkinjo, posteljo	A
nisem pustil v veži, pokore! »Ali naj pošljem po	voz?	Kje pa stanujete?«	A
Janez. Sklonjen je vlekel za sabo samotežen	voz.	»Kam gre v dežju, mama?«	A
»Janez, še ne veš, Ančka je odpovedala.«	Voz	je obtičal, gospodinja se je okrenila in bistro	A
nikar ne preganjaj, je ne dam.« Janez je vlekel	voz	za Mokarico.Vsak stavek ga je zbodel in za vsakim	A
X Janez je peljal drva po Globeli.	Voz	je cvrkal in se stresal po tokavastih kolesnicah	A
je za hip potekla beseda. Anton je potegnil	voz	iz praproti in dejal: »Seveda, tako je.Če nimaš	A
cesti kar prefrči! Toliko da nese komatiček ‒	voz	teče sam.« »Dobro, koj jutri spečem šarkelj	A
V nedeljo po rani maši sta sedla Mokarja na	voz.	On je naročal Janezu, ona je ponavljala Ančki	A
je zamahoval v najširši red, če je odnašal	voz,	ga je vrgel ob tla kot igračo, če je zavpil	A
izseljencev. Kolesa pod njo so udarjala ob tračnice,	voz	se je nagibal, mimo oken so bežale vasi, tekla	A
je pa vprašal, ali ni morda zašel v živinski	voz,	ko ti ženska prižene kar cel trop psov s seboj	A
Vlak sta srečno ujela. Lisko je sam skočil v	voz	in se na povelje takoj zvil pod klop, da ni	A
revno kljuse vleklo počasi sredi ceste čuden	voz.	Bil je kot podolgast zaboj zelene barve.	A
Bil je kot podolgast zaboj zelene barve. Ko je	voz	prišel mimo njega, se je konj ustavil.Voznik	A
vprašat. - Hi, konjiček!« je konjederec skočil na	voz	in pognal konja. Krog Hudournika se je nabral	A
brez njega. Ko je ponoči priropotal na dvorišče	voz	z mrtvim konjem, se noben pes ni ganil in ne	A
‒ Pot je zgrešil. ‒ Ciganski	voz	je peljal po cesti.Cigani pobirajo take otroke	A
prijel drgetajočega Gregca in ga posadil na	voz.	»Nič ne jokaj.	A
mojemu bratu ‒ pa mirno velel: »Hitro pripravite	voz,	okomatajte konja, da odpeljem fanta k Prežlji	A
povedala, da je napreženo. Sedla sva z očetom na	voz,	mati me je zavila v svojo zimsko ogrinjalko	A
»Res je. Letos ste vendar cel	voz	žlahtnih drevesc prodali na Koroško.Za ta denar	A
Bil je hrust, da mu ga ni bilo para. Kmečki	voz	je prijel na sredi za soro, si ga vzdignil na	A
nalašč,« se je smejala Nana. Nametala je na	voz	med lestve sena za konja.Še v mraku je iztihotapila	A
poslovil od zaspanega gospodarja. K stricu na	voz	je prisedla Nana. »Lepo znaš ravnati s konjem	A
Kranjsko goro te ni bilo. Prisedel sem nekomu na	voz	in se potegnil k tebi, ki se trdo pogajaš, pa	A
prizadet samo en gospodar. »Naj gre kdo po	voz,	da mrhovino potegnemo na vas; ostanke požrtih	A
vagone. Vlak obstoji, pes pa hops na zadnji	voz.	Ko se pripeljemo na Škofljico, plane pes z voza	A
so se gostili. Potem so napregli kraljevski	voz	in štiri konje vanj ter se odpeljali: Makalonca	A
potegniti v dolino. Tam že naprosim koga za	voz	in konja.« »Voznika dobim jaz,« se ponudi kozar	A
razodel, in vse po pravici ter ga poprosil za	voz.	Gospodar se niti za hip ni obotavljal.	A
ceste pred svojo bajto mi ne boste zategovali	voz.	Do vaše stene je ves svet moj.«	A
vselej v hlev h konjem, h kravam, v ovčjak, na	voz	in na njivo, po seno na travnik.In ko ga je	A
ki je tudi šla po hlode. Prisedel je na njen	voz.	»Kar sama?	A
no, kaj pa misliš? Tako se mi bodo zvalili na	voz	‒ kar sami od sebe.Znati moraš.«	A
pripravila rkelj, da po njem zavali hlod na	voz,	je Nejc zagrabil hlod pri koncu, ga dvignil	A
zagrabil hlod pri koncu, ga dvignil in treščil na	voz,	da je vse zapokalo.Postaviti se je hotel pred	A
Postaviti se je hotel pred njo. »Nehaj, saj mi boš	voz	strl!« ga je ozmerjala Marjanica. Nejc je pa	A
pripravi zavornike pod krivine, kdaj lahko sede na	voz	in kje ne sme. Naložila sta in odpeljala.	A
podstrešje in presodil kupe sena, računal, koliko	voz	bo otave in koliko utegne biti otepov.Vse je	A
za istim ukazom. Tu in tam je pešce prehitel	voz,	preobložen z moškimi, ki so vriskali.Nekateri	A
stopili vštric in šli pred ženami in otroki.	Voz	s fanti je pridrdral po cesti.Medenina na opremi	A
kolodvoru in pred njim se je trlo ljudstva.	Voz	pri vozu se je vrstil; z zelenimi plahtami odeti	A
je obležal. Iz doline se je slišalo drdranje	voz,	petje vojakov, vmes hropenje tovornega vlaka	A
je obždel tako na listju in ni več slišal ne	voz	ne petja iz doline.Celo para komarjev, ki sta	A
napeljani skozi steno na pod, in jih nesel na	voz.	Počil je z dlanjo ob dlan, da si je otresel prah	A
mlatilnica se je obesila čez lestve in se nagnila v	voz.	»Držita,« je zavpil in skočil na voz.	A
nagnila v voz. »Držita,« je zavpil in skočil na	voz.	Tamkaj je zgrabil za stroj in ga postavil med	A
Lojza je šla kuhat večerjo, France je povezoval	voz,	Jera je pa godla in se znašala nad živino v	A
jeli?« Franca je potrdila in potegnili so	voz	h kozolcu ter pričeli nalagati.Medtem so prišli	A
je bila pot taka, da je bilo mogoče sesti na	voz,	je čakala Franca z otrokoma.Ti so sedli na voz	A
je čakala Franca z otrokoma. Ti so sedli na	voz,	Matic je pa šel peš, dokler niso privozili na	A
kozla in pognal. Na cesti so dohajali mnogo	voz,	ki so bili natlačeno polni mater in otrok.	A
Franca je samo prikimala grede, ko je opazovala	voz,	ki se jim je ognil.Pet otrok in štiri žene so	A
Čim bliže so bili Ljubljane, več je bilo	voz.	Pri Figovcu, kjer so se ustavili, je bila stiska	A
bila huda. »Veš kaj, te sramote mi ne delaj:	voz	si dal, konja, sam greš z doma ‒ in sedaj bi	A
govorile. Matic je napeljal vajeti po konju na	voz	in hotel na kozla. »Zad sedi in Micka v sredo	A
sede tiho ihtela. Na dvorišču je zaropotal	voz.	Golobovka se je hipoma zdramila in dvignila	A
Francka mu je pomagala napreči, nato sta sedla na	voz	vsak na svojo plat in se odpeljala. Francka	A
glave. Pred županovo krčmo je stalo vse polno	voz.	Mednje je zavil tudi Matic; ženske so se mu zahvalile	A
ter odšel z drugimi vred. Jerneju je ponudil	voz.	Ko sta prišla pred hišo, je tamkaj stal župnik	A
kakor obnoreli. Orlančkovi so vzeli konja in	voz,	Skobelj pa ima tri konje in dva vola in so še	A
kupčijo. In v torek je zaškripal težko obložen	voz	z dvorišča, ko je še vsa vas spala.Naložil je	A
voziček, ga plačal, zadel na ramo in ga odnesel na	voz.	Potem je takoj napregel in se odpeljal.	A
Po cesti mimo gostilne se je vila dolga vrsta	voz.	Kratki vozički z velikanskimi kolesi, kot jih	A
kričal nerazumljive besede in jezdil dalje.	Voz	za vozom ‒ še enkrat toliko, kot jih je že bilo	A
okamneli stali in molčali. Ko je zagrnil zadnji	voz	oblak prahu, so se ljudje spogledali. Oči so	A
županu: »Konje!« je kriknil. Izpred naloženih	voz	so jih izpregli in jih dali. In prišlo je povelje	A
poti, Klander je zapregel vnovič, naložil na	voz	ljudi, kar se je dalo, in gonil. Na trgu v mestu	A
Svoje reči pospravljajo. Zajeli so v vasi pet	voz.	Tudi mojega.	A
Župan je odprl široko leso. Nekaj	voz	stelje je bilo stlačene v kotu.Vojak je odmeril	A
na Ruskem, brat v grobu v Galiciji, konj in	voz	Bog ve kje ‒ in sama pri petero otrocih za gospodarja	A
travnika. Danes proti večeru zapeljemo semkaj sto	voz.	Tu bo park naše kompanije.«	A
Pozno popoldne je bilo, ko se je začulo drdranje	voz	po cesti.Otroci so drli iz vasi, gospodinje	A
daleč izpred hlevov. Golob je nakladal zadnji	voz	na pol suhega sena.Klobuk mu je stal postrani	A
prah po cesti, ki se je dvigal ob dolgi vrsti	voz.	Pred njimi so jezdili konjiki, gledali po otrocih	A
Za jezdecem se je usul na travnik v diru ‒	voz	za vozom ‒ ves tren.Črne rane so se prikazovale	A
srepo pogledal in nato strogo velel: »Prevrnite	voz!	« Družina se ni ganila.	A
uprl pod lestvo, družina je nemo poprijela,	voz	se je zagugal in treščil ob tla s tako silo	A
so se mu napele in s treskom je stal prazen	voz	na travniku. »Potegnite ga čez jarek, praznega	A
izpreženega konja, drugi so potisnili in dvignili	voz	čez jarek suhega potoka.Golob je pa šel ves	A
madež ‒ pomendran Golobov travnik, od konj in	voz	razrezan in razmlinčen v divjo njivo ‒ je odseval	A
Lepa damaščanska preproga, obešena za senco čez	voz,	se je zganila in izza nje so se posvetile sive	A
Tunjuš te čaka v zasedi!« Radovan je držal za	voz	in kričal.Ime hunskega poglavarja je vplivalo	A
nenadoma ustavila. Spoznala sta Epafroditov	voz	in med drugimi konji svoja ukradena, na njih	A
verovprega. . / . / stran 91 . / Obrnili so težki	voz.	Spremljevalci so morali ostati daleč zadaj, da	A
Truden sem!« Epafrodit mu je velel na	voz.	Konji so udarili ob cesto, kolesa so zaropotala	A
Konji so udarili ob cesto, kolesa so zaropotala,	voz	je zagrnil oblak prahu. Še isto noč se je vrnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani