Bilo je na sv. treh kraljev dan. Po kosilu je hlapec potegnil koleselj pred hišo in vpregel kobilico, mati županja in Julka sta se spravili v voz, dekle so ju zadelale s koci in ogrinjačami, dasi ni bilo mraza, oče župan je šel okoli kobilice in voza: »Glejta, da se o pravem času vrneta!« pa hi! proti Lučam. Pičlo uro vožnje, tri klance vkreber, tri klance navzdol ‒ zavoro je sukala gospa županja sama, ker se je hlapcu navzlic bodrečim njenim sunkom venomer dremalo ‒ in že so bili v Lučah.