voda (501-600)

jaz notri, ‒ kjer sem jaz, ne more hkratu biti	voda,	pa je voda odtekla, kajti nikakor ne gre, da	A
kjer sem jaz, ne more hkratu biti voda, pa je	voda	odtekla, kajti nikakor ne gre, da bi se zaradi	A
usekal po mizi, da se je iz kozarcev razlila	voda,	zarjul, kje je plačilni, in ko je plačilni prihitel	A
filmu, da bodo divje zveri notri in pokrajine in	voda	in samum in sploh same stvari iz prirodopisa	A
zalil z vodo, potem je povedal, da je imela	voda	ob njihovem taborišču toplote le štiri stopinje	A
hud. Vendar mu je bilo všeč, da mu je pritekla	voda	tudi v posodo z žganjem in se mu ni bilo treba	A
Oča je dejal: »Le pojdi, morski zrak in morska	voda	in zraven prismojen riž in suha polenta čudovito	A
navadi šele zadnji večer ob zadnji uri, ko že	voda	dere v grlo, nego tri dni, ne dosti manj, je	A
vsebina ji je pijača, pijača in pijača ‒ pa ne »	voda	iz studenca, naj živi abstinenca,« marveč le	A
res: že sem držal za suknjo človeka, ki ga je	voda	tiščala ob čoln. Lep plen!	A
že se je pričel daviti in bruhala je iz njega	voda,	kakor iz tiste kamenite glave pri cerkvi Sv	A
hlevom je zaškripal vodnjak, votlo je štropotala	voda	v škafe. III In zgodilo se je, kakor je Janez	A
Hitro so se ji dvigale roke, vodnjak je škripal,	voda	je vrela v škaf. Miha je navijal verigo in gledal	A
Na belem laktu se ji je vtisnila rjava lisa,	voda	je pljusknila iz škafa Ančki po hrbtu.Mokar	A
na korito pred hlev, kamor je bila napeljana	voda	iz studenca. »Hiša je boljša, kot sem sodil	A
naslonil glavo ob dlan, za hrbtom mu je curljala	voda	v korito, v travi so peli murni in tu in tam	A
Kakor nova je. Pred hišo	voda,	svet ves okrog nje, samo to je vredno tisočak	A
Vzela je drugi škaf in šla. Vzvod je škripal,	voda	je štropotala, Ančka je gledala Janeza, ki je	A
Janeza, ki je drgnil brzde in se ni okrenil.	Voda	je tekla že čez rob in oškropila Ančki boso	A
podboji v hlev. Ančka je hitro zadela škaf,	voda	je pljuskala čez rob, roka, ki je držala škaf	A
mlinskem kolesu, po katerih se poceja pršeča	voda,	so se vrtele zabrisane slike pred njo: Janez	A
pili na zdravje ženinu in nevesti. Vtem je	voda	v ponvi že zavrela, Hudournik je vsul vanjo	A
da bi se komaj božja žabica ogledala v njem.	Voda	za čaj je že davno zavrela, preden si je gospa	A
- Odpri, strašno je vroče! - V kotliču	voda	kipi.Dolij mrzle!	A
zavzdignilo. Vse kosilce je sprejela in odnesla	voda.	Počasi sem se vrnil k očetu.	A
kamor so gonili napajat živino. Iz korita je	voda	odtekala v nalašč narejeno strugo ob vaški cesti	A
Gradaščica naraste. Njena	voda	nima dovolj poti v zvinkani strugi in poplavi	A
na cesto, kjer je ob nje robu od dežja ostala	voda	in se strdila v blato.Nasproti pride v hipu	A
se je začelo morje buriti. Valovi so rasli,	voda	je pljuskala v čoln in ga premetavala sedaj	A
Na poljsko delo ji ni dopuščal. Če je	voda	v škafnici pošla, je kar sam skočil ponjo na	A
otroke s ceste, iz kolesnice je brizgnila rjava	voda	in jih oškropila. Prišli so do obcestne krčme	A
Nad njo so gorele zvezde, v daljavi je šumela	voda	čez jez, na jesensko polje je padala rosa, ki	A
misli in je trla gosenice, da ji je zelenkasta	voda	brizgala izpod palca. Vtem je prišel mimo zelnika	A
Vojaki se ji režejo.	Voda	je že vsa kalna.Kravi nista hoteli več piti	A
pobrani vsi boljši konji in vozovi. Pa naj bo	voda	namesto vina.Samo: konec, konec, vzdihujemo	A
in trstje, bi človek ne sodil, da je to živa	voda.	Nekaj sto korakov od Donave se je dvigal na	A
na dnu v potoku so se premetavali in davili,	voda	je rdela od krvi.Bizantinci so zatrobili, trobente	A
Znam peti, lepo peti!« »Norec je kakor	voda.	Samo naprej, nikoli nazaj.	A
napadalcev. Morjé je pljuskalo in požiralo trupla,	voda	je brizgala v čolna, krog Iztoka se je stisnila	A
je vrgel v tolmun celo pest dateljnov, da je	voda	oškropila rob belega marmora. Takrat se je pojavil	A
ponehavala. Barka se je nagnila čisto na stran,	voda	je udarila pod krov skozi odprte line, valovje	A
bi vohal s svojim nereščevim nosom prek sedem	voda!	In vselej naletim nanj, ko sem razorožen.«	A
Nad Hune!« ‒ Dan se mu je plazil kakor lena	voda.	In ko je četa prižgala ognje in legala počivat	A
Tod je brez bojazni hitro korakal.	Voda	je šumela in glušila njegove korake, od ognjev	A
žago je prišel Smrekar brez cilja in namena.	Voda	je štropotala na kolesa, žaga je šumela, žagar	A
kjer je sedel na parobek. Z vej je kapalo,	voda	je šumela, žaga je enakomerno sakála svojo enolično	A
je posrebnil zadnjo kapljo. »Kakor bi bila	voda,	« je zamrmral, ko je zapiral vratca. »Nič več	A
Slivovke mi daj! To je	voda,	ne vino.Ali naj se pri tem ogrejem, ko tako	A
bil poreden, neugnan in nemiren kakor vrela	voda.	Toda danes natanko vem, da hudobije še ni bilo	A
in se odžene. Od blizu temna, na videz gosta	voda	se razmakne kakor sama od sebe, ko jo mehkó	A
globoko zajame sape in se preobrne na hrbet, da mu	voda	pogladi curljajoče lase, ko glavo z naglim gibom	A
potegniti za seboj. Zazdelo se ji je, da jo zaliva	voda,	ki se širna, varujoča, vse zajemajoča zgrinja	A
nemogočih opic, ki se samo raztezajo po škarpi,	voda	jih pa zlepa ne vidi, nič hudega sluteči zabrusila	A
ušesa, sem si rekla, da slišim prelivanje njenih	voda.	Reko sem občutila kot nekaj svojega: ko je hladila	A
sirene, ki se je izgubilo v bobnenju razdivjanih	voda	v njenih ušesih.Spet jo je odneslo, tokrat v	A
katerega se je na vrhu nenehno nizdol točila	voda,	tako da se je po malem zlivala čez okrogli rob	A
Hladna, tekoča, ob štrlečih skalcah razpenjena	voda	... Na najglobljem mestu sem se scela spustila	A
druge obmirovale in potonile. Počasi sem sedla;	voda	je bila tako nizka, da mi je zdaj segala do	A
odrešena, in tudi tokrat me je rešila očiščujoča	voda.	Sonce se je bilo že potuhnilo, mravlje pa	A
koncu zvite in na tramu ob strani obešene vrvi.	Voda,	ki smo jo zajemali, je bila prava čista, sveža	A
smo jo zajemali, je bila prava čista, sveža	voda,	ki je odžejala bolj kot katerakoli druga pijača	A
jih vse poznala. Tako sem hodila, dokler mi	voda	ni segala do ramen, potem sem roko sunkoma iztegnila	A
je otoček, razkošje, ki si ga je privoščila	voda.	Čeprav je težko verjeti - tudi otok je.	A
smrtnikom najbrž ni dana. Moja tiha zaveznica,	voda,	se tedaj razmakne, da me sprejme vase; obrne	A
nazaj na gladino. Ne vem, kdaj me prvič zvabi	voda,	niti ne vem, kdaj se neham spuščati do dna.	A
Pozdravila sem svoj zaliv.	Voda	je bila res prav takšna, mirna in čista in rajsko	A
mirna in čista in rajsko vabljiva. To je tista	voda	... Zagledala sem se vanjo.	A
prepleteni, in trenutki na dnu bobnijo kakor	voda	okrog mlinskih koles.A še jo je glušilo to bobnenje	A
marmorja, temveč iz mesa in krvi. Živa kakor	voda	ali sonce.« »Ja,« je pritrdil Miloš, »in ti	A
ena ni stala prazna. Na desni je nekdaj tekla	voda,	ne potoček, ne kanal, samo izvir v visoki travi	A
Drevesa, grmi, trava.	Voda	žubori.Korenine so sredi steze pogledale ven	A
videla in slišala vodo. Kako blagodejna je	voda!	Ko bi vsaj v kakšnem drugem življenju lahko živela	A
bi se odgnala, mehko bi se pogrezala, mlačna	voda	bi se ob dotiku z njo razdelila in jo vzela	A
prešibka in ker se panično boji neznanih, kalnih	voda.	Čudno, da je njena torba tako težka	A
bom tukaj, na eni od teh klopc. Zraven teče	voda,	veš ...Malo više morajo biti tudi ribe ...	A
epričljiva. Oči je imela žive in drzne kakor pomladna	voda.	Njene ustnice so bile kar naprej vroče in suhe	A
kuhinji se je odprla kredenca. Klonknila je	voda	v škafu.Tla iz starih, zribanih desk so zaškripala	A
se je Rudi opotekel v svojo privatno areno.	Voda	je ravno zavrela, Lina je zajela žlico zmlete	A
Iz črpalk vodnjakov ob hišah bistra hladna	voda	kakor dobra volja. Dan, da si ga vesel	A
Potegnil je za verižico.	Voda	je bučno pridrla skozi niz odprtinic, odnesla	A
Stopal je po stezi za potokom. Na eni strani	voda,	na drugi suha rumena pšenica, travniki v nedogled	A
drv in pristavil k ognju dva lonca. Kmalu je	voda	pričela klokotaje vreti, otroka pa sta pridno	A
grmi iz ozke špilje* slap, katerega spenjena	voda	takoj goni veliko mlinsko kolo. Na južnovzh	A
hujših trenutkov. Vihar jih je butal k tlom,	voda	jim je spodnašala noge, v obraz pa jih je udarjal	A
vznak, drevo pa mahoma spremeni v žarečo baklo.	Voda	dere s tako silo, da skoraj zagrne nezavestnega	A
neurje odvleklo na vzhodno stran čez hribe, je	voda	nagloma odtekala in skozi ostanke bežečih oblakov	A
katere je rohnelo togotno bučanje podzemnih	voda.	Lovrek je kar otrpnil od groze, a nemo prosečemu	A
pač ni pravega uspevanja.« »Oj ta presneta	voda!	« je vzkliknil deček in si natovoril težko breme	A
in si natovoril težko breme na hrbet, da je	voda	zaplenkala v brenti.Učitelj je zaklenil kolo	A
da ni nikomur znano, kod kroži ta podzemna	voda	v svojem nadaljnjem teku.Možno bi bilo, da teče	A
v izpranem skalnem koritu. Odtod je drvela	voda	dalje po izjedeni strugi, puščajoč dovolj prostora	A
metal v spenjeno globino. Spodaj se je vrtinčila	voda	okrog debelih kamnitih klad, ki jih je bila	A
nakupovanjem mlinsko strugo povsem zaprli in je vsa	voda	z okrepljeno silo v mogočnih lokih grmela v	A
grgranju in kašljanju, ki mu ga je povzročala	voda,	zalivajoča za krik odprta usta.Posinjeli obraz	A
mahom preraslo ploščad, preko katere je lila	voda	z močjo sproščenega orjaka ter mu spodnašala	A
ugašale. 7. poglavje ŽIVA	VODA	I.	A
Toda, kaj menite?	Voda,	voda je v resnici tu, in še prav mnogo ... Napeljava	A
Toda, kaj menite? Voda,	voda	je v resnici tu, in še prav mnogo ... Napeljava	A
Gradišče zelo pomembno. Nazadnje odkriti rov je	voda	pred davnimi leti najbrž sama izdolbla, tu skozi	A
do časa zaklopotalo in zagrgralo, potem pa je	voda	pela dalje in se prelivala navzdol.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani