voda (201-300)

popolnoma drugačno, kakor je bilo v resnici.	Voda,	ki je zmerajs takim hrupom padala v korito,	A
stresel glavo, češ saj vendar nisem gluh, a	voda	se ni oglasila.Začudeno se je zastrmel vanjo	A
pot, polno sreče in ljubezni, če ne bi ta tiha	voda	nenadoma pokazala svojih skritih vrtincev in	A
globeli, grap in dolin. Vsepolno je na Tolminskem	voda.	Vsepolno virov in mrzlih studencev in deročih	A
bo orati. In komaj konča deževje in splahne	voda	s polj, prijaše sv. Jurij in obsuje deželo z	A
lipa je zelena in v lesu žuboreča	voda	vira. -	A
sreče. Vse je bilo tako čudovito: sonce, zrak,	voda,	topli veter, cvetoča tepka, ptičje petje --	A
srebrnimi mačicami. Bilo mi je neznansko žal, ker ga	voda	ni odnesla.Zdaj sem vedel, da ga bo odnesla	A
V razpoko pride sneg in dež.	Voda	zmrzne in razširi razpoko. Potem pride druga	A
da se je v njej nabralo veliko vode. In ko je	voda	zmrznila, je led razgnal razpoko do kraja.Tako	A
prišlo z gore hudo neurje. Utrgal se je oblak,	voda	je porušila zid. Pologar je zid seveda	A
KRUH 49 . / . \/ . / »Kruh, suh kruh, kruh in	voda,	kruh ni vse!Seveda ni, božja beseda je več.	A
znanca, od samote do samote. Včasih suh kruh in	voda	ob cesti, drugič mehka hotelska postelja in	A
Avtomobili hupajo, mečejo blato na pešce in	voda	klokoče v strešnih žlebih. Bernard je	A
brenčala velika bela vešča, vrč je puščal in	voda	je cepetala na tla.Vse se je oglašalo, karajoče	A
Prikimal sem brez besede. »Ali je	voda	že prišla do njih?« Odkimal sem.	A
samo meni. In šele lansko jesen, ko se jim je	voda	približala.»Veš, Jernej,« je rekel, »ko sva	A
je. Močne korenine ima in brani svet, da ga	voda	ne trga. - Toda taka drevesa navadno	A
in ugotovil, da je rasla tam, kjer zdaj teče	voda,	nekako sredi današnje struge.»Glej, glej,« sem	A
- je spet priznal Trnar. - In kri tudi ni	voda	ali pomije! -je karajoče nadaljevala Kadetka	A
je pocukal za rokav, pokazal vreče, ki jih je	voda	premetavala in odnašala, ter karajoče in proseče	A
hlastno pil, a roka se mu je tako tresla, da mu je	voda	tekla po bradi. Ded je šel po žganje in mu nalil	A
čemerni Zavoglar, ki med vojno ni bil ne krop ne	voda	- za delo sam veš, da ni bil od mlada nič prida	A
»Ne bredi!	Voda	je še strupena!«je zakričala teta.	A
»Ha, Božena... Še	voda	kamen omehča, pa ne bi dedec babnice!Saj je	A
je rekla teta. »Saj ne gori	voda,	«sem jo podprl.	A
Srečko in sedel na kamen nad tolmunom, kjer je	voda	vrela, da ne bi slišal žalostnega dela pravljice	A
spi v temnih, podzemskih kleteh, kjer curlja	voda	po sivi steni in kaplja izpod stropa na njegovo	A
Večerilo se je, nad Krnom so podgoreli oblaki,	voda	nad jezom se je bila natekla v precejšnje jezero	A
umival in se zato ni zmenil, kakšna je bila	voda.	Tudi ostali se niso menili zanj.	A
odpočil. Tik pod cesto je izviral potok; mrzla	voda	je tekla po žlebu iz lubja.Martin si je zmočil	A
in ker se ni nihče brigal za obzidje, ga je	voda	ob veliki povodnji izpodjedla, da se je nagnil	A
sicer pa lahko tudi rečem, da ga je odnesla	voda.	In Ferjan je posekal oreh.	A
skozi vrbje ob reki in prisluhnil je, kako je	voda	plenkala med okroglimi prodnimi kamni. Ko je	A
prišel do Cestarjevega mlina, se je ustavil.	Voda	je bučala čez jez, se penila in vrtinčila okrog	A
Pa ne samo žival. Tudi	voda.	Tudi les.	A
O, to je res lep pogled!	Voda	pada na skale in se drobi v drobne kapljice	A
hrstnilo in jim je izginil izpred oči. Samo	voda	je še zaklokotala.« »A!« je jeknil pob	A
»Kako ga boš rešil?	Voda	je najmanj pet metrov globoka, led čez in čez	A
neznansko žal, ker ni padel v reko, da bi ga	voda	odnesla.A še na misel mi ni prišlo, da bi ga	A
reko, ker se ga z roko nisem maral dotakniti.	Voda	je bila nizka in počasna, a vendar ga je zanesla	A
svet. To je bila njegova stara navada, zakaj	voda	po njegovem občutku ni bila kos sveta, ki je	A
ni bila kos sveta, ki je trden in nepremičen,	voda	je bila izven sveta in daleč od sveta, prav	A
žleb. Karabinjer ga uslužno naravna, da teče	voda	naravnost vanj, nato naglo pobere svoje stvari	A
surovega kamna. Iz zida teče po lesenem žlebu	voda	v kamnitno korito. Očka Orel, s praznim	A
Obrekarica stoji pri koritu in čaka, da bi se	voda	natekla v škaf.Oglasijo se težki koraki in surovo	A
brvi nad globokim prepadom, ki v njem bobni	voda.	»Kod, hudiča, me pa vlačita?« se sitno	A
vesoljno umivanje. Na ognjišču je v kotlu vrela	voda,	oprali in poplaknili so škafe, v katerih so	A
Nace in s prstom pokazal pletenko. »Saj ni	voda,	« je odbil Štefuc. »Prav zaradi tega	A
bi bilo leseno, temveč iz litega železa, in	voda	ni bila več voda, temveč sam težki svinec.	A
temveč iz litega železa, in voda ni bila več	voda,	temveč sam težki svinec. »Kako pa to	A
in pljusknila po vodi, presekala je gladino,	voda	je planila kvišku kakor dvoje dolgih kril, toda	A
njim prepletale svoje dolge, tanke veje. Čista	voda	se je živo prelivala med okroglimi, obrušenimi	A
manjši kotliči, ki je v njih vrela ledenomrzla	voda.	Samo blizu izliva v Idrijco, ob kolovozu, so	A
in stopil k njemu na kamen. »Počakaj, da se	voda	pomiri!« mi je strogo rekel in pokazal v tolmun	A
strogo rekel in pokazal v tolmun. In ko se je	voda	pomirila, da na gladini ni bilo več niti tiste	A
in je tako strašno nekoga pričakoval. Samo	voda	je kapala od nekod, iz praznine v praznino,	A
»To ni nič. Čista	voda	ne pomeni nič slabega.O motni vodi ni dobro	A
ni še dosegel Lapove hiše, ko zasliši, da je	voda	pljusknila na cesto.Naglo se ozre in vidi, kako	A
„Počakaj, zajec! Saj	voda	ne leti za tabo!" Stopila je na prod	A
in predore, skozi katere se ponekod pretaka	voda,	drugod hladni zračni tokovi, razprostirajo se	A
104 . / Včasih kos njegovega oblačila prinese	voda	na površje na drugem koncu dežele, včasih se	A
razkvašen, med škorpijonovo olje se je pomešala	voda,	tudi mezlan in platno sta bila razmočena.Le	A
je bil navsezadnje mlad človek, ki se mu ni	voda	pretakala po žilah, o čemer pričajo navsezadnje	A
navzdol, potem pa se je sesulo. Skozi mrak je	voda	pogrgavala v svojih lijakih in žlebovih.Gledal	A
začutil mrzlo polzenje. Skozi zemljo je vdirala	voda	in se pod vejevjem nabirala v jezerce.Preplavilo	A
zraka pod navalom goste, tekoče snovi. qqqqq	qqqqq	qqqqqNekega dne bi našli razpadajoče truplo,	A
straneh, pod hribčki na tistem koncu, kamor se je	voda	stekala,pa je že bilo videti precej obljudeno	A
- Kje je kakšna	voda?	je vprašal, umiti se je treba. Naslonil se	A
in brez naselij, na drugi strani se stikata	voda	in nebo.Tam, nekje za tisto črto, se začenja	A
Na valovih je mnogo morskih alg.	Voda	je težka in morske pošasti neprestano krožijo	A
hitrosti in spustil se je dol. Spodaj pa ni bila	voda,	nič ni pljusnilo in ga pogoltnilo v varno domovanje	A
biti tako sredi Zahodnega morja. Kajti nebo in	voda	sta se združila. Nekje je zahreščal les,	A
nje; bila je motna in mirna in gosta, polna	voda	povsod. Zrak se je lomil, tišina je prasketala	A
Zrak se je lomil.	Voda	se je lomila v tišini. Bil je mir.	A
En sam oslinek je bila ta tekočina, a bila je	voda.	Galjot je ravsnil in zaječal.	A
varnostnih predpisov - čarno seme je odplavila	voda,	žarišče bolezni je bilo razdejano, kači so strli	A
iz Istre resnične, kakor sta resnični vsa ta	voda	in tema. V Istri so prvi opazili legijo hudičev	A
Zadnje dneve je živela samo še ob vodi in ko tudi	voda	ni hotela dovolj hitro iz nje, je kuhala čaj	A
bila ta tekočina povsem prosojna, čista kakor	voda,	kakor njeno ime, ki pomeni: čista, šele takrat	A
ničesar. Življenje je bilo naenkrat čisto kakor	voda,	ki je šla od nje. -	A
grejo moški na desno v gozd, ženske na levo,	voda	za umivanje se najde v hospicu, tudi v sodih	A
razvezala kakor polna vreča, z nje se je usula gosta	voda,	pomešana s kamenjem, spod nje derejo potok,	A
dolinsko jezero, z veliko hitrostjo narašča	voda,	tu je zadnji prehod na višji del sveta, kjer	A
prehod na višji del sveta, kjer sicer dere, a	voda	nigloboka kot spodaj, kjer že plavajo zavoji	A
plašči, tam plava siva brada očaka Tobija, deroča	voda	je spodnesla njegovo mogočno postavo in zdaj	A
se je velike vode, zdaj pa je prišla velika	voda	kar v gore, in tu bo končal, nekaj tega govori	A
zobmi grizli zemljo. Na obeh straneh je hrumela	voda,	oni pa so z božjo pomočjo napredovali po zemeljskem	A
dež je prihajal le še v slabotnih sunkih, le	voda	je še drla po pobočjih.Izgubili so še dva.	A
naslednji dan bodo šli najmočnejši možje nazaj,	voda	bo upadla, usposobili bodo vozove, poiskali	A
pomislila je, za hip je pomislila, da bo ta	voda	vsaj izmila blato, ki je bilo povsod na koži	A
travniki in gozdovi, nobene globoke vode ni nikjer,	voda	me je zajela do grla, vodovje me obdaja, trava	A
lajež, ki ga je še slišala, tudi to bo prekrila	voda.	Seveda ne bo utonila, v tem je vsa stvar, tako	A
bilo povsem proti njeni mulasti naravi, vsa ta	voda	in kričanje in udarci, ki so padali od vsepovsod	A
snovi, ki so polzele po njej. Za to je potrebna	voda;	Luna, zvesta priča, tega ne odstrani.Zunaj je	A
krošnje dreves v vetru. Kopali so jarke, da	voda	ne bi zalila naselja, zaliti so bili z rdečo	A
začenja morje gozda, tam so veliki slapovi,	voda	reke Iguazú od vsepovsod pada v globoko brezno	A
kdo jih nima. Še dve nesrečni duši je vzela	voda	in za vse tri je župnik Janez opravil zadušnico	A
klicali so priče, ki so videle, da jo nosi	voda,	in druge, ki so videle, da je s tistim temnim	A
ljubezen vseeno ne nasiti dovolj človeka, kruh in	voda	pa le toliko, da ne umre, skušala je potoniti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani