nova beseda
iz Slovenije
Fran Saleški Finžgar: Dekla Ančka, poved v sobesedilu:
Ali besede so tekle vse hladne in prazne, da jo je bilo sram take molitve in je nehala moliti ter naslonila laket ob posteljno končnico, si podprla glavo in ždela trudna in zbegana. Kakor motoroge pri mlinskem kolesu, po katerih se poceja pršeča voda, so se vrtele zabrisane slike pred njo: Janez, ženin z bleščečimi rokavi in z rdečo žido za klobukom, kajžica na hribcu, v njej bela kamrica, v kamrici nastlana postelja, svatje, harmonika in hrup, vriskanje zaplečnikov ‒ in v izpovednici za linico siva župnikova glava in višnjeva ruta, izza katere se čuje šepetanje: »Beži, beži, otrok moj nedolžni!« In Mokarica na vozu se ji smehlja in, ko ji žuga, ji pomežikuje, in Mihove kvante, grde in ostudne, da so jo bolele kakor šibe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |