Še enkrat se Ivan ozre po reki navzgor in navzdol, zaniha na prožnih stopalih, iztegne predse plosko zravnane dlani in se odžene.
Od blizu temna, na videz gosta voda se razmakne kakor sama od sebe, ko jo mehkó razdelijo njegove roke. Levo in desno se brez glasu dvigne ostra, razpenjena brazda vodovja, nato se reka znova strne, zavrvra in začne širiti manjše, večje in še večje, komaj opazno vzvalovane kroge.