voda (701-800)

tiho; blato je segalo že do gležnjev, rumena	voda	je bila stopila iz potoka in se je razlila po	A
trenutek ni ponehal dež; na klancu si je izgrebla	voda	ozke struge in umazani studenci so curljali	A
zmerom močnejši so bili curki in rumena, gosta	voda	se je razlivala preko ceste. Prišla je mimo	A
kraj, kakor kuga: ne gora jih ni ovirala in ne	voda,	človek ni videl, kdaj jih je zaslišal in kje	A
rokah krvave pege, ne ogenj jih ni izžgal, ne	voda	izprala.Izvil se je iz plamena, opotekal se	A
sladkost je bila v tej zavesti. Črna gosta	voda	mu je segala do vratu; nagnil je glavo vznak	A
poslednjem hipu pa, ko mu je že močila gnusna	voda	spodnjo usten, en sam krik, tako ves poln groze	A
črnega dna, da se ti v grlo izlije strupena	voda,	da zadobiš ta strašni zaželjeni mir!Vstani in	A
na tleh leže, drug ob drugem, drug na drugem.	Voda	je smradljiva, in še tiste je premalo; jed je	A
hiša. Na levi, ne daleč od ceste, je šumela	voda,	skrita pod vrbami in prihajala sva mimo žag	A
videl. Vmes pa je bilo devet gora in devet	voda,	sedem let je bilo vmes. Kdo je položil most	A
Neizmerno počasi, mrko in težko, kakor črna	voda	so se plazili pusti dnevi.Zjutraj sem dolgo	A
piščalke. Učitelj Šviligoj je stopil k vodi -	voda	je tekla tiho in temno, še belouška se ni zgenila	A
mesec v kupé. V dolini se je zaiskrila široka	voda	in njeno šumenje se je spajalo z enakomernim	A
kozarcu z vodo, toda kozarec je padel na mizo in	voda	se je razlila ...Ozrl sem se za adjunktom, ali	A
grmičevjem in nizkim drevjem. Na dnu je šumela	voda.	Njena gladina je bila temna in čisto mirna, šumelo	A
v brlog. Jama je bila, kakor jo je izkopala	voda	v skalo in prst.Od stropa, tako nizkega, da	A
sem stal upognjen, je padala poredkoma rumena	voda;	ob deževnem vremenu in ob povodnji se je odprla	A
vzdignila sveženj. Globok je bil jarek, umazana	voda	je tekla na dnu.Že so se razmeknili prsti, da	A
gorele svetilke. Šel je preko mosta, temna	voda	je šumela spodaj in obšla ga je čudnamisel.	A
popotnik, kakor sem vam jaz vsem oprostil ...“	Voda	je zašumela; finančni stražnik se je predramil	A
med visokimi vrbami. Narahlo je pošumevala	voda	v temni strugi; Zlodeju se je zdelo, da se pogovarjajo	A
sivkaste polti, kakor da se je bila nabrala umazana	voda	pod napeto kožo; strahota in žalost pa so bile	A
od štirih oglov je curljala z njega rdečkasta	voda.	Petnajst korakov za njim je stopal župan Barjanec	A
podoben študentu. Umival sem se dolgo, mrzla	voda	mi je dobro dela.Ko sem stal pred ogledalom	A
z obema rokama, nagnil sem glavo in sem pil.	Voda	je bila mrzla, toda curek je bil vse pretenak	A
glasom. Čisto sem bil pozabil, kje da stojim;	voda	mi je curljala počasi po brkih, po bradi, za	A
na mostu Male Donave. Široka in mirna je bila	voda	globoko spodaj, brez valov; pokopališče zavrženihin	A
je grenko delo od jutra do noči, črn kruh in	voda	iz potoka.Tako boš živel do konca dni in še	A
ki bi jih nobena roka ne izbrisala in nobena	voda	ne izprala.Bajta je imela spredaj samo dvoje	A
napravljala na pot? Čemu zdaj ta bridkost, čemu ta	voda	v očeh?Stopila sva na to cesto, zdaj pojdiva	A
bolan. Pavle pa ga je takoj spoznal in ledena	voda	mu je šla po vsem telesu. ”Pozdravljen,“	A
breg. Ob bregu stoji Mana, tako blizu, da ji	voda	pljuska do nog. ”Pozdravljen,“ je vzkliknila	A
jih je bilo, kmalu nisem več čutil, da brizga	voda	vanje in nazadnje sem hodil čisto kakor bos	A
skrila se globoko v gosto grmovje; tam je bila	voda	tiha in temna; na desni pa se je cesta vzdignila	A
je oprezno; do gležnjev mu je segala rumena	voda,	segala mu je do kolen. ”Ali se ne opotekava	A
oklepi, tam bije jeklo ob turbane, tam hladna	voda	krvavi ...Glej, križ se bolj in bolj odmika, vrelo	A
oblaki kipečih vetrov in šumenju sivkastorjavih	voda.	Nehote je obstal do kolen blaten in do srca utrujen	A
razšli. In prav tako deževen dan je bil in	voda	je bobnela v potoku.In ravno ta povodenj je	A
Midva bi sezidala most, in tega ne bi odnesla	voda,	kaj?In nihče bi ne mogel potlej pregnati naju	A
v obsegu devetih in devetih župnij. Ni li tu	voda,	ki žene po letu in po zimi lahko troje koles	A
gospodinjo, le molči! To veš, da se ne šalim, in da	voda	po zimi ne vre.« Tomaž se je zasmejal	A
Kot ognjene so zažarele veje, in zagorela je	voda	v potoku.Zagorele so ledene sveče, zabliskalo	A
Gozdovi so tu.	Voda	je tu, in železnica je tudi tu, ni vere, da	A
Tomaž, »dobro vem, kaj imate v onem slepem oknu.	Voda	ni in hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako	A
uide, saj ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni	voda.	«In prišlec res ni ne zletel, ne utekel, temveč	A
flumen Silanus, ki se izliva proti mestu sredi	voda.	« Stara ženica je šla z otročjo topostjo za gibljajem	A
prav, kakor je uravnano in od Boga ustvarjeno!	Voda	teče zmeram niz goro, vrba se muži spomladi	A
položili ljudje čez reko, ko je bila odnesla	voda	most.Videl je otroka sredi vode in zavpil, ko	A
neverjetne množice studencev in najčistejših	voda,	zaradi zelo zdravega zraka, visokih gora, omotično	A
Ne šali se, meljušnik, z menoj! Kri ni	voda.	Ne šali se z menoj!«	A
se igrala. In ljubo sonce je bilo svetlo in	voda	je bila čista in ribič je bil moder in je pomislil	A
Šli so! Skale pa stoje, cesta stoji,	voda	v bregeh stoji, še trgi žive iz roda v rod,	A
in velike besede in je bolezen sahnila, kakor	voda	ob povodnji.In zdaj je vikar dospel, videl grobarja	A
položil Štefan roko na rame in rekel: »Kri ni	voda!	Pa takega vihraveža, kakor si ti, ni več na Tolminske	A
Ti svojega, jaz sin svojega očeta. Kri ni	voda!	Pa si poglejva v oči, gospod galjot!«	A
Ne! Lucija ni bila tiha	voda!	« Peter je odgovoril trdo, uporno: »Čemu jo braniš	A
bi se obrnil, ker je videl, da se mu odteka	voda	iz obleke. »Ne boš pomazal, vstopi,	A
pa sam blagoslovil.’ Ne, tudi blagoslovljena	voda	je pri hiši.Oglar ni pozabil zajeti v Tolminu	A
trudna in od vročine ubita celó ta živa »bela	voda«	, da teče pod peskom in se taji v senci redkega	A
prešel, se je napil vode pri studencu, čigar	voda	ulakoti celó najbolj sitega.Nato se je vzpel	A
hladen večer. Nizko v strugi je šumela narasla	voda,	ki pa je bila že začela upadati; to je kazalo	A
Gnoj je gnoj,« je dejal mirno Lapajne. »Saj je	voda,	da se umiješ.Kdor malo zameta, velikega ni vreden	A
svojim bremenom prej doma. Do pasu mu je šla	voda,	a stal je in bredel varno.Visoko je privzdignil	A
Odpri mi pod streho, da se vsaj malo odteče	voda	z mene.« Karnel je videl, da ima Bandel s seboj	A
prste umil. Prečudno je Tončki v slast tista	voda.	Tončka govori v sanjah z rajnim očetom, kakor	A
naletela na pijančka. Prvi hip sva pomislila, da je	voda	naplavila povodnega moža, tako grozovito je	A
bi se prevalil, pa bi ga lahko vzela deroča	voda.	»Ha, ta je pa dobra!« si ni dal nič	A
To pa ne!« sva poskočila vsa iz sebe. »Vas bo	voda	vzela!« »Pa kaj potem!«	A
svet od blizu in sam. Z vodne strani, kajti	voda	je tisti naravni element, ki tako čudovito povezuje	A
Niti od brega ni bilo treba odriniti. Visoka	voda	naju je kar sama vzela in odnesla po Tunjici	A
Na pomoč!«	Voda	me je prinesla že do prvih strjenih hiš. Malo	A
Pšata vedno dovolj globoka. Pred jezom se je	voda	nabirala v široki strugi, pod jezom pa se je	A
moči, da sem odprl oči. Vsenaokrog je bila	voda,	voda, sama voda... Čutil sem samo to,	A
da sem odprl oči. Vsenaokrog je bila voda,	voda,	sama voda... Čutil sem samo to, da sem	A
odprl oči. Vsenaokrog je bila voda, voda, sama	voda...	Čutil sem samo to, da sem se z nogami	A
studenčnico. »Ko bi pijanci vedeli, kako je	voda	dobra, se ne bi nikdar lotili brinovca,« je	A
smo navijali na vreteno, enako kot se vleče	voda	iz vodnjaka.Pri vsakem vretenu je bilo deset	A
pogledat, kako je s slapom... Prav tedaj pa je	voda	sunkovito butnila čez rob po novi strugi in	A
kmalu zamenjal svojo službo. Za to pa je kriva	voda.	Voda pa res ni nikjer dobra, niti za v čevlje	A
Za to pa je kriva voda.	Voda	pa res ni nikjer dobra, niti za v čevlje...	A
sem, sem dal narediti nove macesnove cevi in	voda	je spet veselo tekla prav do kuhinje.	A
živeti. »Ali ni škoda, dragi moj župan, da ti	voda	tako neizkoriščena teče mimo hiše?« sem mu večkrat	A
videlo. Imela pa je tudi veliko posebnost:	voda	je vanjo pritekala od spodaj navzgor, prav tako	A
zemljo. Ob neurjih pa se je zgodilo, da se je	voda	razlila čez in čez čez prod in je drla izpod	A
sem ugotovil, da so moji načrti brezhibni.	Voda	se je pretakala iz zajetja v zajetje, kar pa	A
obilo posod, s katerimi se je lahko zajemala	voda.	Železni obroči so bili vzidani v steno, da je	A
podal. Pil sem slastno, ker je bila to prva	voda,	katero sem pil po drugi svoji stvaritvi, in	A
po drugi svoji stvaritvi, in ker je bila to	voda	z zemlje slovenske! »Praviš, da pijó tukaj vsi	A
so valovi nje duše predrli vse zatvornice, in	voda	je udarila čez vse bregove! »Torej tako!« pričela	A
zemlji; miši in podgane so mi bile družice, in	voda,	ki je neprestano kapala od stropa, premočila	A
ji sedaj zgolj zavist goni jezik, kakor goni	voda	málinsko kolo!« »In te nosijo tezalnico?«	A
s peskom posuta. Tik vhoda pri veži je tekla	voda	iz umetnega vodnjaka, ker so Presečnikovi že	A
tolmunih pa živi množica črnozelenih postrvi, da	voda	kar zatemni, kadar pred tabo švignejo pod skalnati	A
segla pod skalo, in sicer tako globoko, da ji je	voda	močila zavihani rokavček. S ponosom	A
se skopala in oprala prah z glave in života.	Voda	je kar rezala.Na to se je skliceval Danijel	A
Jaz sem še nekaj časa ostal, ker mi je mrzla	voda	jako ugajala. Na Gori je udarilo polnoč	A
steklenico, in povedati moram, da je bila potem	voda	na vrhu skoraj še ravno tako mrzla kakor na	A
povod, da je s tenkim glasom potožila: »Nam je	voda	mlin vzela, hov! hov!« »Hov!	A
»Žejen sem!« je zastokal. »Tu je	voda,	gospod Juri!« »Ti si, Franca?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani