Ker nihče med ranjenimi ni bil v smrtni nevarnosti, je voznik vozil počasi in se, kolikor se je le dalo, izogibal luknjam na cesti, večkrat, ko je moral zaviti na kolovoz, pa je bila vožnja tudi za Mateja prava svetopisemska muka. Previdno je odpenjal vojaške pasove, s katerimi je imel ranjenec na nogo pritrjeno imobilizacijsko oporo, avtomatsko puško z naboji v nabojniku, in jo, ko je odpel zadnji pas, previdno položil na tla. »Pa smo dobili puško za našo slabo oboroženo vojsko,« se je pošalil in pomežiknil vojaku, vendar se ta na zbadljivko ni odzval.